Pop rock skupina Flirrt, ki se je na začetku svojega delovanja imenovala Flirt, je na slovenski glasbeni sceni prisotna že 26 let. Svoje občinstvo navdušujejo z večinoma ljubezenskimi komadi, katerih besedila nastajajo pod peresom pevca skupine Roka Lunačka. Nedavno je v novi izvedbi izšla njihova pesem Ona, ki sicer šteje že 23 let, njihovi privrženci pa bodo navdušeni tudi nad tem, da bo skupina nastopila 20. oktobra v ljubljanski Cvetličarni.
Rok se je pred nekaj leti sicer lotil še enega glasbenega podviga; podal se je na kantavtorsko pot, ki mu, kot sam pravi, omogoča, da ustvarja za manjšo skupino ljudi, za glasbene sladokusce, pri tem pa je lahko 'brutalno iskren'. Pesmi pa ne piše le za skupino Flirrt, temveč v te namene sodeluje tudi z nekaterimi drugimi slovenskimi glasbeniki, kot so Alya, Vili Resnik in Modrijani. Zase sicer pravi, da je v nasprotju s podobo, ki jo kaže v javnosti, v resnici nekoliko introvertiran človek, ki obožuje mir, knjige, kuhanje, pisanje in igranje družabnih iger.
Če bi sam vedel, kako se bo odvijala moja karierna pot, sploh ne bi zaključil vseh teh šol, ampak bi se že prej lotil tega, za kar sem bil rojen – ilustriranja in kuhanja. Nekoč sem si želel postati kuhar, vendar sem nato po sili razmer pristal v glasbi.
Na slovenski glasbeni sceni delujete že 26 let. Na katere svoje dosedanje dosežke ste najbolj ponosni?
Menim, da je veliko bolj kot to, da smo na glasbeni sceni prisotni že toliko let, pomembno, koliko ljudi se je v tem času zaljubilo v našo glasbo in koliko jih pride na naše koncerte – in teh je veliko. Kamorkoli pridemo, je dvorana polna, ljudje se na naših koncertih objemajo, zaljubljajo in jočejo od sreče, mi pa z njimi. Ko se ljudje na naših koncertih sprostijo in objamejo med sabo, nastane nekakšna magija.
Bruce Springsteen članom skupine na vsakem koncertu reče, da se morajo zelo potruditi, saj je to za nekoga prvi, za nekoga pa zadnji koncert. Tudi jaz razmišljam na tak način. Vsak naš koncert je drugačen; enkrat se zjokamo od sreče, drugič od žalosti, vedno pa je zelo lepo.
Ponosen sem na nekatere pesmi, ki sem jih napisal in so mi res ljube. Tudi na tiste, ki so komercialno uspešne, čeprav so morda nekoliko manj osebne. Na Flirrt sem ponosen zato, ker imamo toliko somišljenikov. Ljudje pod našim odrom so mi sicer lahko popolni neznanci, vendar čutijo enako kot jaz, ki sem napisal neko pesem, kar je res fascinantno.
Ponosen sem na to, da je naša glasba zelo čustvena, saj sem tak tudi sam. Nekaj časa mi je bilo nerodno, ker pišem tako čustvene pesmi. Mislil sem si, da jih – zato ker sem moški – ne bi smel. Ponosen sem na to, da sem v 26 letih glasbene kariere uspel ostati več ali manj tak, kot sem. Mislim, da je to razvidno tudi iz mojih pesmi. Mislim, da so emocije tiste, ki največ štejejo.
Rok Lunaček: "Priznam, da sem nekoliko čuden. Ker se tega zavedam, sem dolga leta živel v krču." Foto: Voranc Vogel
V zadnjih letih ste se podali tudi v kantavtorstvo, tako zdaj hodite po dveh vzporednih glasbenih poteh. Kako se z vaše perspektive razlikujeta med sabo? Vam kantavtorstvo ponuja več umetniške svobode?
V osnovi sem začel kot kantavtor. Moja prvotna hobija sta bila ilustriranje in risanje. Moj bratranec Izar Lunaček je priznan ilustrator. V glasbene vode me je zaneslo po ločitvi staršev. Povedal bom eno anekdoto: Hodil sem na Gimnazijo Vič in v prvem letniku sem velikokrat sedel na okenski polici gimnazije in pisal poezijo. Punce, ki so hodile mimo, so o meni govorile: »To je tisti čudak, ki piše poezijo.«
Kasneje, ko sem začel peti v skupini, sem še vedno počel isto; sedel sem na okenski polici in pisal poezijo. Takrat pa so bile nad mano navdušene. To je živ dokaz, kako je percepcija človeka odvisna od nekih umetno ustvarjenih statusnih simbolov.
Priznam, da sem nekoliko čuden. Ker se tega zavedam, sem ...
