Milena Karanović je oseba številnih zanimanj, izkušenj in talentov. Po izobrazbi je univ. dipl. geografinja, vendar jo je pot življenja ponesla v povsem druge vode. Ni se namreč želela zadovoljiti s povprečno službo, kakršna je cenjena v naši družbi, temveč si je prizadevala najti pristno sebe in uresničiti svoje poslanstvo, čeprav je bila taka pot precej težja in dolgotrajnejša.
Danes deluje kot svetovalka za Human design. Gre za sistem profiliranja, ki predstavlja preplet nekaterih starodavnih vzhodnih ved in znanosti, pri nas pa je še dokaj neznan. Ugotovila je namreč, da je to orodje, ki ji bo pomagalo unovčiti potenciale in pretekle izkušnje, hkrati pa bo lahko z njim opolnomočila ljudi v njihovi avtentičnosti. Milena je oseba, ki ljudi navdahne s svojo milino, razgledanostjo in pozitivnim pogledom na svet.
Moje navdušenje nad Human designom se je začelo, ko sem prvič izračunala svojo karto in ugotovila, da sem projektor. Ko sem se lotila branja opisa tega tipa, sem dobila kurjo polt, saj sem se počutila, kot da bi me nekdo bral, da me nekdo razume.
Po izobrazbi ste diplomirana geografinja. Kako ste se odločili za ta študij?
Za študij geografije sem se odločila, ker me že od nekdaj zanima vse (smeh). Že zgodaj sem ugotovila, da je to študij, ki mi bo omogočil, da se bom učila vsega po malem. V osnovni šoli me je nad geografijo navdušila učiteljica, ki ji je bilo prav tako kot meni ime Milena. Z nami je vedno delila kakšno zanimivo zgodbo s potovanj, podajanje učne snovi pa je prepletala z zgodovino. Njena predavanja so me zelo pritegnila.
Tudi moja učiteljica geografije na gimnaziji je bila polna energije in navdušenja. Tako sploh ni bilo vprašanje, kaj bom šla študirat. Potrebovala sem to izkušnjo. Ko zdaj gledam nazaj, vidim, da ni šlo toliko za to, da bi dosegla neki cilj in postala geografinja, temveč sem se med študijem oblikovala v osebo, ki je lahko na tej podlagi gradila naprej.
Milena Karanović: "Če živiš življenje nekoga drugega oz. se zgleduješ po poti, po kateri hodi nekdo drug, se avtomatično oddaljuješ od lastne poti." Foto: Osebni arhiv
Kam vas je karierna pot popeljala po koncu študija?
Že med študijem sem veliko potovala in bila mednarodno zelo aktivna. Bila sem članica mednarodne geografske študentske organizacije. Nekaj časa sem delovala tudi v njenem vodstvu in usmerjala delovanje društva, s čimer sem pridobila vodstvene izkušnje.
To so bili že zametki mojega poslanstva. Sem namreč oseba, ki želi skrbeti za skupnost, ozaveščati in izobraževati, opolnomočiti druge. Kjerkoli sem delala, sem pripravljala priročnike, da bi ljudem na enostaven in praktičen način razložila proces dela ali uporabo določenega orodja, za kar so mi bili mnogi hvaležni.
Ko sem diplomirala, pa sem se soočila s krizo identitete. Razmišljala sem o tem, kakšno delo bom opravljala s pridobljenim nazivom. Nekaj časa sem si želela, da bi se zaposlila na katerem od inštitutov ali v okoljevarstveni organizaciji, vendar mi to ni uspelo. Čedalje bolj sem se zavedala, da si sebe kot geografinje ne predstavljam na nobenem delovnem mestu.
To spoznanje me je pahnilo v nekakšno stanje brezvoljnosti. Nisem vedela, kako naprej. Takrat sem začela obiskovati tudi psihoterapijo. Bila sem zelo obupana, dosegla sem nekakšno dno. V obdobju, ko sem iskala svoje poslanstvo, mi je življenje na pot pripeljalo ljudi in delovne izkušnje, ki so mi pomagali pri odkrivanju sebe, čeprav se tega takrat nisem zavedala.
Vedno sem se spraševala, kako je lahko drugim tako jasno, kaj si želijo početi v življenju. Sicer sem diplomirana geografinja, vendar nikoli nisem čutila, da je to vse, kar sem jaz. Kasneje sem prišla do pomembnega spoznanja, da se mi ni treba spraševati, kdo sem jaz, temveč je bolje, če se, kdo vse sem lahko ...
