Nina Pušlar letos praznuje že 18 let delovanja v slovenskem glasbenem prostoru. Pevka, ki se je javnosti prvič predstavila leta 2005 na Bitki talentov, bo to obletnico s svojo številčno publiko praznovala 16. decembra, ko bo prvič doslej nastopila v dvorani ljubljanskih Stožic.
Pravi, da jo glasba spremlja že od malih nog in da si je že od nekdaj želela postati pevka. V najstniških letih ji je petje pomenilo odklop od težkih preizkušenj, s katerimi se je spopadala, pri izbiri pesmi, ki jih vključuje v svoj repertoar, pa se vedno ravna po svojih občutkih.
Nina Pušlar nam je v intervjuju zaupala, kateri odnosi so ji v življenju najbolj dragoceni, za kaj je najbolj hvaležna in katera življenjska preizkušnja jo je najbolj zaznamovala. Delila je svojo življenjsko filozofijo in povedala, kaj bi spremenila, če bi čas lahko zavrtela nazaj.
Otroštvo ste preživeli v Ivančni Gorici. Kakšni ste bili kot majhna punčka? Kakšne sanje ste sanjali?
Bila sem zelo živahen otrok, kot najstnica pa sem bila nekoliko bolj zadržana. Od nekdaj me je zanimalo veliko stvari. Bila sem radovedna, rada sem imela življenje, ljudi in naravo, rada sem prepevala, rada sem imela glasbo. Že kot majhna punčka sem sanjala o tem, da bi postala pevka. Maminim strankam sem velikokrat prepevala kar s krtačo v rokah ...
