Kdo stoji za krhkimi in obenem mogočnimi stvaritvami olj na platnu, kdo je avtorica magičnih podob, ki me je prikovala ob svojih umetninah krhkih gladin, kresnic, ledenih kock živopisnih barv, prebujajoče in prelivajoče se pomladi in njene smaragdne svetlobe, zimskih modrin, nočnih vrtov in končno kozmičnega labirinta, me je zanimalo. Tako sem spoznala Darjo Štefančič, doma z Unca pri Postojni. S slikarko, ki je imela že svojo četrto samostojno razstavo v tujini, tokrat v Rimu, sem se sprehodila skozi njeno življenje, tako tisto resnično, ki ga živimo vsi, kot ono drugo, ki je njeno notranje bojišče in svetišče obenem.
Pretekli mesec ste se predstavili v Rimu. To ni vaša prva razstava v tujini.
Po razstavi v Bruslju in kasneje v Sesljanu na Tržaškem ter nato še v Benetkah je bila to moja četrta samostojna razstava v tujini. V Rimu sem sicer že nekajkrat razstavljala v sklopu skupnih predstavitev, tokrat pa sta me Galleria d'Arte Il Leone – Centro Artistico Culturale Internazionale, ki domuje v ulici Aleardo Aleardi 12 v Rimu, in kuratorka Monica Ferrarini povabili, da rimskemu občinstvu pokažemo izbor mojih velikih platen, nastalih v zadnjih dveh desetletjih in pol. Moram priznati, da sem povabilo sprejela kot veliko priznanje. Razstava je izpolnila in obenem presegla moja pričakovanja v vseh pogledih. Izjemno topel sprejem, spoštovanja vredni pokrovitelji in odmevnost.
V zgodnjih najstniških letih so me, kot je za tisto obdobje običajno, nekoliko zapeljali miti o srečnem zakonskem življenju s čednim možem, prijazno hišico ter dvema ljubkima otrokoma, fantkom in punčko. Morda si bom to željo uresničila v naslednjem življenju, kdo ve, kako bodo sojenice napletle tedaj.
Za vami je več kot trideset samostojnih razstav, približno toliko pa tudi skupinskih predstavitev. Likovni kritiki vas uvrščajo med slikarke, ki s svojimi stvaritvami puščajo neizbrisen pečat. Širšemu občinstvu pa ste malo manj znani. Morda se mi samo zdi?
Nekaj predstavitev je sicer bilo, med drugim na nacionalni televiziji in v osrednjih slovenskih dnevnikih, več v lokalnih medijih po Sloveniji ob priložnostnih samostojnih razstavah in zanimivejših mednarodnih sodelovanjih. Da na tem področju bera ni bogatejša, sem nekoliko kriva tudi sama, saj sem do nastopov v medijih malo zadržana, sploh do tistih, v katerih je zaželeno tudi sproščeno oziroma kar trivialno razkrivanje podrobnosti iz zasebnega življenja.
