Kapucinka: Ta priljubljena okrasna rastlina je izredno zdravilna, deluje kot antibiotiki

Kapucinka (Tropaeolum majus) je eden najbolj vsestranskih darov narave. Marsikdo jo sadi zaradi njene okrasne vrednosti in zato, ker zatira plevel in odganja škodljivce na vrtu, a ta čudovita rastlina z dišečimi cvetovi v vseh odtenkih oranžne, je tudi v celoti užitna, izredno okusna in blaži marsikatero zdravstveno tegobo. Praktično ni razloga, da je ne bi vključili na svoj jedilnik. 

Nekoč zdravilna, kasneje okrasna rastlina

Kapucinka je pri nas dolgo veljala za okrasno rastlino. Pred približno 400 leti je v Evropo prišla iz Andov, v Južni Ameriki pa so že od nekdaj cenili njene učinke in jo uporabljali v zdravilstvu. Staroselci so vedeli denimo, da pomaga pri bolezni dihal in vnetju sečil, da je dobra za zdravljenje bakterijskih okužb in da pospeši celjenje ran na koži in sluznici. Ljudska modrost o kapucinki se celo glasi, da je že en listek te rastline na dan dovolj, da odžene bolezni. 

Kapucinko nekateri nabirajo tudi za šopke, saj naj bi lepo odišavila prostor. Foto: Shutterstock

Zdravilni učinki kapucinke 

Kot smo že omenili, je kapucinka v celoti užitna rastlina – od cvetov, listov, stebel in semen, le njene korenine lahko zanemarite. Listi so bogati z vitaminom C, železom in drugimi pomembnimi minerali, v cvetovih kapucinke pa poleg vitamina C najdemo kar nekaj vitaminov B-kompleksa (B1, B2 in B3) ter železo, mangan, fosfor in kalcij. Prav ta visoka vsebnost C-vitamina je razlog, da so liste in cvetove kapucinke nekoč predpisovali kot dieto ljudem s skorbutom. 

Naša največja poznavalka in nabiralka divjih rastlin ter doktorica biokemije in molekularne biologije Katja Rebolj v svoji knjigi Narava vedno zmaga, o zdravilnih učinkovinah v kapucinki razkrije še naslednje: »Zelo zanimivi so njeni raznobarvni cvetovi in listi z rastlinskimi barvili karotenoidi, ki so antioksidanti. Kapucinka je diuretik, čisti kri, v kitajski medicini pa jo uporabljamo pri zdravljenju prehlada, kašlja in bronhitisa. Ugotovili so, da so v rastlini bogato zastopani številni mikroelementi, potrebni za delovanje encimov v našem telesu.« 

Sveži listi in cvetovi kapucinke so slastni v solatah. Foto: Shutterstock

Če ste že kdaj poskusili sveže liste kapucinke, verjetno veste, da so ti rahlo pekoči, in prav tej lastnosti se lahko zahvalimo, da je ta rastlina tako zdravilna. Kot pravi dr. Reboljeva, dajejo kapucinki pekoč okus »žveplove spojine glukozinolati ali verjetneje njihovi razgradni produkti, t. i. izotiocianati, za katere so dokazali, da delujejo proti nekaterim virusom in bakterijam«. 

Tako ni nič presenetljivega, da lahko hlapi, ki se izločajo med žvečenjem sveže kapuncinke, v ustih in grlu blažijo simptome bronhitisa in drugih bolezni dihal. Kar nekaj znanstvenih študij doslej pa je že dokazalo, da imajo listi kapucinke močne antibiotične, antimikrobne in antioksidativne učinke na telo, ter da imajo moč premagati celo tiste bakterije, ki so odporne na antibiotike. 

Alternativna medicina svetuje, da v primeru bolečega grla vsako uro zaužijemo en sveži list kapucinke, saj naj bi to ublažilo vnetje, podobno pa lahko storimo tudi s semeni te rastline, saj naj bi prav tako vsebovala antimikrobne spojine. Po priporočilih ljudskega zdravilstva uživanje zgolj treh semen kapucinke na dan pripomore k odpornosti na prehlade, viruse in celo ošpice. 

Posušena semena kapucinke lahko zmeljete v nadomestek popra, zelena semena pa lahko vložite podobno kot kapre. Foto: Shutterstock

Še ena presenetljiva raba kapucinke je topična, kot so jo uporabljali južnoameriški staroselci. Če imate rano, lahko nanjo položite sveže liste kapucinke, ki bodo preprečili infekcijo, a previdno, ne pustite jih na koži predolgo in se prepričajte, da nimate nanje srbeče ali pekoče reakcije. 

Antiseptično moč kapucinke lahko izkoristite tudi v boju s trdovratnimi glivicami na nogah, in sicer tako, da semena zmeljete v pasto, ki jo nanesete na prizadete nohte na nogah. 

PREBERITE ŠE -> Vse te cvetlice so užitne in jih lahko jeste sveže, popestrile bodo okus jedi

Kapucinka v kulinariki 

Kapucinko lahko uživamo svežo od junija do prve zmrzali, ali pa jo dodajamo v kuhane in pečene jedi. Nekateri jo tudi vlagajo in iz nje delajo shranke, da lahko v njenem okusu in učinkih uživajo pozimi, ko rastlina odmre. Izredno priljubljen je denimo pesto, ki ga pripravlja dr. Katja Rebolj, recept zanj pa najdete v knjigi Narava vedno zmaga. 

Sveži listi so pekoči in po okusu spominjajo na rukolo, medtem ko so cvetovi bolj nežnega in sladkastega okusa. Oboje lahko dodajate v solate in sendviče ali z njimi barvito okrasite že pripravljene jedi. Cvetove lahko tudi polnite, kot bučkine, in jih ocvrete, ali pa jih skupaj z listi dodate kot začimbo v testo za kruh. 

Cvetovi kapucinke so sladki in le malo pekoči, zato lahko z njimi popestrimo tudi osvežilne pijače. Foto: Shutterstock

Potem pa so tu še semena, ki so izredno aromatična in pekoča, zato jih nekateri sušijo in jih nato zmlete uporabljajo, kot nadomestek popra, ali pa jih zobajo cele kot prigrizek. Semena se na rastlini tvorijo, ko cvetovi odcvetijo, vsak cvet proizvede od dve do tri semena. Če boste cvetove odtrgali, žal semen ne bo, zato jih pustite nekaj, da boste lahko preizkusili tudi okus semen. Nekateri pa obirajo še zelena semena in jih vlagajo v kis, saj takšna po okusu spominjajo na kapre. 

Ne pozabite, kapucinkine liste, cvetove in semena uživajte le, če je bila rastlina vzgojena brez pesticidov in kemikalij, najbolje, če vam je doma zrasla iz semena. Uživanju kupljenih sadik se raje izogibajte, saj boste z morebitnim vnosom kemikalij v svoje telo izničili vse pozitivne učinke kapucinke. 

PREBERITE ŠE -> Ta zdravilna rastlina raste kot plevel v vsakem vrtu (lajša številne zdravstvene tegobe)

S kapucinko odišavimo prostor in izboljšamo pridelek na vrtu

Spoznali smo torej že, da je kapucinka izredno zdravilna in okusna rastlina, velja pa izpostaviti tudi, da neverjetno blagodejno vpliva na druge pridelke na vrtu, predvsem na bučke, kumare, redkvico in repo, saj izboljša njihovo rast in celo okus. 

Kapucinka obenem tudi odganja številne škodljivce, in sicer tako, da zamaskira vonj rastlin, ki jih radi napadajo. Če boste to cvetlico sadili ob svojo najljubšo zelenjavo (denimo brokoli, zelje in kodrolistni ohrovt), vam torej ne bo treba poseči po insekticidih. Hkrati kapucinka privablja insekte opraševalce, kot so čebele in metulji. 

Kapucinka je tudi izredno lepa okrasna rastlina, ki nudi naravno zastirko drevesom in vrtnicam, ker se razraste v gosto zeleno preprogo, pa je tudi odlična zatiralka plevela, saj mu ne pusti zlahka na plano. Nekateri kapucinko nabirajo tudi za šopke, saj so tako cvetovi kot listi dovolj aromatični, da prijetno odišavijo prostor. 

Vzgoja kapucinke je preprosta, a se priporoča, da semena v mlade rastline najprej vzgojite v lončkih stran od zmrzali. Foto: Shutterstock

Kako sami vzgojimo kapucinko 

Gojenje kapucinke ni zahtevno in ponekod se zaseje tudi sama. Na otoku Malta je denimo tako razširjena, da jim predstavlja invazivno rastlino. Pri nas žal ni tako, ker jo ovira mraz, zato ne bodite razočarani, če na mestu, kjer ste prejšnje leto posadili to rastlino, prihodnje leto ne bo sama pogledala iz zemlje. 

Ker je občutljiva na spomladanske zmrzali, se priporoča, da mlade rastlinice iz semen najprej vzgojite v lončkih. Ko je zadnja nevarnost za zmrzal mimo, pa jo lahko posadite ven na vrt ali v lonce na balkon (ti naj bodo veliki, ker imajo kapucinkine korenine rade veliko prostora). Dr. Reboljeva svetuje, da s presajanjem na prosto počakate do 15. maja, v rastlinjake pa lahko tudi že prej. 

Kapucinka korenino razvija v hladnih spomladanskih dneh in le močne korenine bodo poleti zrasle v veliko nadzemno rastlino, ki bo bogato obrodila. Ko se enkrat razrase, je povsem nezahtevna, le v primeru suhega in vročega vremena poskrbite, da jo dodatno zalijete.