V Kopru je mladoletnik, 16-letni fant, brutalno pretepel brezdomca, ki je spal na klopci pred nakupovalnim centrom, mu med drugim zlomil obrazne kosti, ga poškodoval fizično in psihično, kakor je sam povedal v televizijsko kamero, rekoč: »Če človeku ne moreš pomagati, ga tudi ni treba zmrcvariti.«
To nasilje, kot vsako drugo, je večplastno in odpira mnogo vprašanj, ki pa nedvoumno zahtevajo odgovore. Kot rečeno, mladoletnik je 32-letnega brezdomca pretepel, zakaj, najbrž ne bomo izvedeli nikoli, nakar pa je dejanje nasilja in poniževanja objavil njegov 21-letni pajdaš.
(Mimogrede: ali nam je kdorkoli doslej pojasnil, zakaj se je mladoletno dekle v domu za ostarele v Trebnjem izživljalo nad oskrbovancema, to posnelo in svoje zavržno dejanje objavilo spletu?! Nam ne morejo?, ker pač tukaj ni kaj veliko pojasniti ali se skrivajo za deklaracijo človekovih pravic in varovanja osebnih podatkov?! – v imenu mladoletne nasilnice! Bomo kdaj izvedeli, zakaj je 16-letni dijak streljal z zračno puško na varovance psihiatrične klinike v Mariboru? Itd.).
Dejstvo je, da mi nasilju nismo niti približno še rekli odločnega NE!
Otrok je mnogo več in širša družba nanj vpliva pomembno, morda celo odločilno, z ukrepi, zahtevami in ne visokimi, temveč nepravimi pričakovanji, ki jih je uzakonila.
A ostanimo pri brezdomcu. Prvo vprašanje seveda je, kaj je narobe s tem mladoletnim nasilnežem. Ali nas naj »tolaži« ugibanje, da je dejanje morda storil pod vplivom drog? Policiji se je ob prijetju upiral, predvidena kazen zanj in za pajdaša je tako nepomembna, da niti vedela ne bosta, da sta kaznovana.
Jasno je, da je skrajne in nevarne jeze v Slovenkah in Slovencih vse več, občutij nemoči, neperspektive, neprihodnosti. Dejansko ne vemo, s čim vse se dandanes spopadajo otroci in mladi. Predvsem pa je skrb vzbujajoče, da tega ne vedo niti ...
