Najzanimivejši mi je bil opis ruskega pisatelja Aleksandra Beljajeva in njegovo delo Amfibijski človek. To je inačica filma Oblika vode, ki je bil posnet dosti kasneje, leta 2018.
Domišljijska romanca mehiškega mojstra Guillerma del Tora o ljubezni med nemo čistilko (Sally Hawkins) in podvodnim bitjem, ki ga ameriška vlada zadržuje v tajnem laboratoriju. Film, ki so ga kritiki razglasili za režiserjevega najboljšega po Favnovem labirintu (2006), je prejel beneškega zlatega leva in štiri oskarje, med njimi tudi kipec za najboljši film leta in najboljšo režijo.
Po tem se je vmes na Googlu pojavil še Ivan Cankar in njegova zbirka Erotika.
Knjigo sem si izposodila, če najdem kako pesem, ki me bo erotično prepričala. Nisem našla pesmi, pač pa zgodbo, žal brez naslova:
Prišel sem o mraku k svoji ljubici. Po preprogah in tapetah so se tresli tenki, ozki žarki oranžne barve. Okno je bilo odprto. Zunaj na vrtu so se priklanjale temne veje kostanjev in listje je trepetalo kakor mrzlično. Od daleč se je slišalo melanholično zvonjenje, ki je prihajalo za trenutek bliže in bliže, potem pa se polagoma izgubljalo v daljavi.
Ona je ležala na divanu s polzatisnjenimi očmi in naslanjala je glavo na rdečo blazinico. Gola, mramorna levica je visela mrtvo navzdol, da so se dvigale izza belega ozadja tenke, plave žile. Lasje so ji padali globoko čez senca in se leno igrali po ramah in lahtéh.
Tu je del, ki me malo erotično prepriča. Sploh njeni razpuščeni lasje in gola mramorna levica. To bi lahko bilo celo seksi.
Potem mi je na misel prišla ...
