Sledil je obisk trgovine, kjer smo kupile nove. Gre za nekakšen modrček, ki se prilepi na prsi. Se pravi je čisto možno, da se jih pozabi.
V petek, 7. julija, sem s tremi asistentkami odšla na zaslužen počitek v Izolo. Načrtovala sem ga ravno takrat, ko je na Obali potekala prireditev Melodije morja in sonca.
Na prireditvi sem sodelovala s pesmijo Tipi z jeepi, ki jo je pela čedna Saša Lešnjek. Dekle, prijetno na pogled in za poslušati.
Žal ni dosegla visokega mesta, ampak se je uvrstila nekje na sredino, kar pripisujem temu, da so sicer večinoma nastopali starejši izvajalci. Prepričevali so me, da to ni res, ampak jaz se nisem pustila. Dejstvo je, da Saša ni spadala v to izvajalsko množico.
Sem pa dobila priložnost, da se srečam s primorskimi izvajalci. Najprej mi je v oči padel Tulijo Furlanič. Prav prisrčno sva se pozdravila. Dovolila sem si izpiti dve pivi, kar sicer ni v moji navadi, saj nočem izpasti kot stara krava pa še pijana zraven. Med množico sem naletela tudi na svojega moža in mu dala poljubčke.
Nočem se spuščati preveč v te odnose. Nič jim ne verjamem. Sem pa vesela, da je prijateljica še vedno dobre volje. Rada se z njo nasmejem, zaupam ji in tudi po riti jo rada kdaj natepem.
