Violeta Bulc je splošni javnosti znana predvsem kot bivša podpredsednica vlade in ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo ter evropska komisarka za promet (2014-2019).
Kot sama pravi, sicer nikoli ni imela želje, da bi delovala v politiki, jo je pa na to področje delovanja pripeljalo življenje samo. In ker je oseba širokih obzorij, bogatih znanj in izkušenj ter si je od nekdaj želela narediti kar največ dobrega za celotno skupnost, je ponujeno priložnost sprejela z odprtimi rokami, delo pa opravila z največjo mero odgovornosti.
Po vrnitvi iz Bruslja si je začela utirati novo pot. Ustanovila je globalno gibanje Ecocivilisation (ki danes deluje že v 44 državah), pri čemer so jo navdihnile zakonitosti narave. Prepričana je, da bomo kot družba kos vsem izzivom, ki so pred nami, le, če se bomo naučili sodelovati z naravo in bomo postali njeni aktivni skrbniki, namesto da bi si jo želeli podrediti.
»Človeštvo se premalo zaveda, da smo tudi mi del narave. Negiranje naravnih zakonitosti nas je pripeljalo v slepo ulico, znašli smo se v resni dekadenci. Razkorak med nami in naravo je vse večji, vzvodi odprte dinamične družbe se podirajo. Človeštvo s svojim delovanjem krši človekove pravice in demokratične procese. Je to, kar imamo, še vedno demokracija ali je strankokracija? Ljudstvo odloča le o tem, kdo bo sedel v parlamentu, ne prej ne potem pa nima nobene besede,« je ena njenih misli.
Violeta Bulc je v intervjuju opisala današnjo podobo Zgornje Savinjske doline, ki je bila v avgustovskih poplavah močneje degradirana, delila je nekatere spomine iz časov, ko je aktivno delovala v politiki, hkrati pa je predstavila svoje poglede na različne tematike, kot so voditeljstvo, šolstvo, tehnologija in zdravstvo. Za konec je povedala: »Vabim ljudi, naj jih ne bo strah prihodnosti, ampak naj zaupajo, da če se ljudje z iskrenimi nameni povežemo med sabo in skupaj iščemo rešitve za izzive, ki so pred nami, bomo našli pot naprej.«
V politiko me je pripeljalo življenje. Pred tem si nisem nikoli predstavljala, da bom kdaj delala kot političarka, sem pa imela ves čas željo po aktiviranju v skupno dobro in po celostnih pristopih k reševanju izzivov.
Nazadnje sva se pogovarjali avgusta v času, ko so nekatere predele Slovenije zajele hude poplave. V tistem času ste bili v vaši počitniški hiški na Konjskem vrhu, zato ste lahko od blizu spremljali dogajanje, ko je bilo najhuje. Kakšna je današnja podoba Zgornje Savinjske doline? V kakšnem stanju je tamkajšnje prebivalstvo?
Narava je pustila globoke sledi; ne samo na površju zemlje, kjer je delovanje vode še vedno zelo očitno, ampak tudi v ljudeh ...
