Manica Janežič Ambrožič je z ambicioznimi načrti leta 2018 prevzela vlogo odgovorne urednice Informativnega programa na javni Televiziji Slovenija. A še preden se ji je iztekel mandat – oktobra 2021 –, je na začudenje mnogih odstopila.
Po dveh letih je prvič po tem dogodku iskreno spregovorila o pritiskih in grožnjah, ki jih je bila deležna tudi njena družina, pa tudi o tem, zakaj po vsem hudem še vedno s srcem ostaja zapisana novinarstvu in javni nacionalni televiziji.
Skoraj trideset let mineva, odkar ste kot študentka novinarstva in francoščine vstopili v to hišo.
Ja, zelo zelo mlada, sredi študija, brez velikih pričakovanj, a hkrati tudi brez predsodkov. To je, verjetno, dobro. In ni mi žal. Tudi ob vseh grenkih trenutkih, sploh zadnje mesece, imam to hišo in njeno poslanstvo neizmerno rada. Še vedno čutim neznansko predanost tej hiši. Tako pač je. Kolega iz Srbije je dobro rekel, da je biti novinar en fajn privilegij, ko imaš občutek, da si v teatru in sediš na prvih sedežih, kjer odlično vidiš, hkrati pa ti ni treba sodelovati na odru, kjer se dogaja drama. To, se mi zdi, kar ustrezno opisuje naš poklic.
No, zadnji dve leti ste se tudi vi znašli sredi drame …
Jaz sem vedno del RTV-zgodbe ne glede na to, kaj se zdaj dogaja. Javni nacionalni medij mora spremljati novice in jih postavljati v kontekst. Ko pa enkrat sam postaneš novica, je to za družbo slabo. Centri moči imajo interes posegati v novinarstvo, še posebej v novinarstvo v javnih medijih. Zato je toliko bolj pomembno, da se zavedamo, kako bistvena je uredniška avtonomija, da se uredniku in novinarju ne stresejo hlače ali krilo, ko se oglasi nekdo z vplivom, in kaj pomeni javni nacionalni medij za državo.
Zadnji dobri dve leti na nacionalni televiziji sta bili dokaz tega, kako hitro in kako daleč lahko politika seže, ko želi prevzeti medij, in kako hitro se da od zunaj pripeljati ljudi iz medijev zelo blizu strankam in političnim kabinetom na najvišje novinarske in uredniške položaje.
V Sloveniji je diskurz sovražnega govora, groženj in zmerljivk, sploh do žensk, konkreten. Generira ga politika. In ker sem bila kot odgovorna urednica na zelo izpostavljenem položaju, sploh v času covida, ko je bila huda razprtija med t. i. cepilci in anticepilci, je tudi to prispevalo k napadom.
