Elda Viler, naša izvrstna pevka, ki je bila najbolj aktivna v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, je tako slovensko kot tuje občinstvo navdušila s svojim izjemnim glasom. Še posebej znane so njene pesmi Ti si moja ljubezen, Nora misel in Lastovka. Tekom svoje pevske kariere je prejela številne nagrade za svoje delo, prepevala pa je skladbe naših najbolj cenjenih skladateljev zabavne glasbe, kot so Mojmir Sepe, Ati Soss, Jure Robežnik in Jože Privšek.
Februarja bo izšla njena biografija z naslovom Elda, katere avtor je Ivo Gajič. V njej bo predstavljeno njeno življenje; otroštvo, pevska kariera, turneje, odnos z možem, in številne zanimive anekdote, zato je ta vsekakor obvezno branje za ljudi vseh generacij, ki jo cenijo kot odlično pevko in bi jo radi spoznali še v nekoliko drugačni luči.
Zgovorna, nasmejana in gostoljubna Primorka, me je povabila v svoj dom, ki si ga je ustvarila na obrobju Ljubljane. Ob prihodu mi je pripravila prijetno presenečenje in mi zapela eno od svojih novejših pesmi, nato pa sva se zapletli v zanimiv pogovor, v katerem mi je zaupala, po čem se spominja svojih otroških dni, kako gleda na današnje čase, s čim bi se ukvarjala, če je pot ne bi zanesla v pevske vode, kakšen odnos sta imela z možem ter kako potekajo njeni dnevi v tem obdobju njenega življenja.
Leta marsikaj odnesejo in prinesejo. Odnesla so mi moža in sinovo zdravje.
Otroštvo ste preživeli v primorski vasici Koštaboni. Dejali ste, da je bilo življenje takrat težko, saj kot družina niste imeli veliko, starša pa sta ves čas delala, hkrati pa ste v tistih letih doživeli tudi veliko lepega. Lahko z nami delite nekaj spominov iz tistega časa? Kakšni ste bili kot majhna deklica?
Odraščala sem v zelo lepi vasi s tremi cerkvicami. Vsi, ki smo tam živeli, smo bili zelo družabni in vse je bilo povezano s petjem. Peli smo tudi med delom na poljih in njivah. Velikokrat mi je kdo rekel: »Elda, daj eno 'zakantaj' (zapoj).« Že ko sem bila majhna, sem komaj čakala na priložnost, da sem lahko pela.
Torej vas strast do petja spremlja že od malih nog?
Ja, od nekdaj sem bila zelo predana petju. V šoli sem se nato vključila v dramsko skupino. Rojena sem bila za odrske deske, saj me nikoli ni bilo sram nastopati. Mnogi otroci so talentirani za petje ali za kaj drugega, pa si ne upajo nastopati pred množico, jaz pa s tem nisem imela težav, saj sem bila zelo odprt otrok (smeh). Bila sem živahna kot poper in zelo zvedava.
Kako se po vaših opažanjih razlikujejo časi, v katerih ste odraščali, od časov, v katerih živimo danes?
Včasih so nas držali zaprte, bilo je veliko prepovedi, nismo bili svobodni. Ljudje niso prenesli, da bi šel kdo študirat ali bi po čem izstopal. Hoteli so, da bi bili vsi enaki. Ko je moj nono na primer videl, da sem brala knjigo s perzijskimi pravljicami o sultanih in ženskah, s katerimi so živeli v haremu, mi je ...
