Njene kratke zgodbe so bile objavljene v številnih revijah, Šola za dobre matere pa je njen kritiško odmevni in večkrat nagrajeni romaneskni prvenec, preveden že v več kot 20 jezikov.
V slovenskem prevodu je roman izšel lani, delo pa pospremljajo s stavki kot »Deklina zgodba 21. stoletja« in »Sodobna feministična literarna klasika«.
Šola za dobre matere je mestoma srhljiva zgodba, predvsem pa je pripoved o sapo jemajočih posledicah družbenih zahtev po popolnosti, tudi v materinstvu.
Frida Liu bije zahtevno bitko. Njena kariera ni vredna ogromne žrtve njenih staršev, kitajskih priseljencev. Moža Gusta ne more prepričati, naj se odpove mlajši ljubici. Šele s Harriet, njuno hčerko, »angelčkom z rdečimi lički«, Frida doseže tisto popolnost, ki se od nje pričakuje. Morda je Harriet vse, kar ima, a ji je povsem dovolj.
Dokler Frida nima zelo slabega dne. In dokler je pri tem ne zalotijo. Država ima namreč matere, kot je ona, pod drobnogledom. Matere, ki si dovolijo pogledati v telefon, ko so z otroki na igrišču, in ti si prav zaradi njihove nepozornosti opraskajo koleno. In ko Frida naredi usodno napako, postane plen državnih uradnikov; zaprejo jo v »šolo«, v kateri na monstruozne načine merijo, kolikšna je zares njena materinska predanost. Frida mora v strahu, da bo Harriet izgubila za zmeraj, dokazati, da je lahko celo ona – simbol materinskega debakla – dobra mama.
V Šoli za dobre matere se ukvarjate s kompleksnostjo materinstva v distopični pripovedi. Kako menite, da so se v zadnjih letih družbena stališča do mater spremenila? Človek bi mislil, da bo napredek sprostil nekatere stereotipne ideje iz preteklosti, a smo na mnogih področjih pod večjim pritiskom kot kadarkoli. Nadzor mater v vsakdanjem življenju je v romanu konkretiziran. In ko resnično razmislimo o vsebini knjige, ugotovimo, da je veliko manj distopična, kot bi si želeli verjeti. Kaj menite?
Najprej hvala za priložnost, da me boste predstavili svojim bralkam in bralcem. Zelo sem vesela, da je moj roman objavljen tudi v slovenskem jeziku! Da, občutek nadzora in obsojanja (ki ju je izkusila večina mater) je v knjigi dobesedno uporabljen s pomočjo tehnologije.
Mislim, da je pritisk na matere večji kot v preteklih desetletjih, saj se zdi, da morajo ženske zdaj biti vse – podporne partnerice, angažirane matere, karierno uspešne, popolne hčere, sestre in prijateljice ter hkrati opravljati večino otroškega varstva in gospodinjskih opravil.
Odlična knjiga na to temo je Screaming on the Inside: The Unsustainability of American Motherhood (Kričanje navznoter: Nevzdržnost ameriškega materinstva, op. p.) avtorice Jessice Grose. V Ameriki je socialna varnost še vedno »neznanka«, podpora staršem je pomanjkljiva. Na področju feminizma je bilo doseženega veliko napredka, a kot smo videli s padcem Roe proti Wade leta 2022, je mogoče zadnjih 50 let napredka hitro izbrisati.
Šola za dobre matere je bila na seznamu najljubših knjig Baracka Obame leta 2022. Kako dojemate razlike v interpretaciji sporočila svojega dela med moškimi in ženskami?
To, da je nekdanji predsednik Obama prebral mojo knjigo in jo uvrstil na svoj seznam najljubših knjig, je vrhunec mojega življenja in je gotovo najboljši prikaz odobravanja bralca, ki je tudi sam oče. No, poleg mojega očeta in moža. Priznam, da so bralke in bralci, s katerimi sem neposredno govorila, skoraj izključno ženske, a mislim, da obstaja veliko idej, ki lahko mojo knjigo približajo tudi tistim, ki nimajo otrok. Knjiga namreč nosi veliko različnih sporočil, ki so vsa odprta za interpretacijo.
Dan sem začela precej mirno, nato pa začela čutiti tesnobo, ker zaostajam z današnjim delom in moram jutri na službeno potovanje. Mislim, da sem celo izjavila: »Ta dan je res naporen«, nato pa sem se ji opravičila in jo spomnila, da ni ničesar kriva.
Kako vidite preplet feminizma in materinstva in kaj upate, da bo vaše delo prispevalo k razpravam o opolnomočenju mater v širšem feminističnem diskurzu? Razveljavitev Roe proti Wade kaj dosti pri upanju na boljšo prihodnost ne pomaga.
Poleg razveljavitve Roe proti Wade in posledic te odločitve (kot je bilo videno v nedavni odločitvi Alabame, da obravnava zarodke kot otroke) živimo v resnično grozljivem svetu, polnem ...
