O njih ve zelo veliko, prepričana je, da narava zdravi, samo razumeti in vedeti moramo, kaj vse lahko za svoje zdravje naredimo sami. Zato je ustvarila novo knjigo Zdravilne rož'ce, kajti uporabnost zeli je mnogo širša, kot si ljudje sploh lahko zamišljajo, poudari.
Z zdravilnimi rastlinami se ukvarjate že dolgo, to je vaša tretja knjiga. Kdaj ste začeli proučevati ta čarobni in pomembni svet narave?
Od leta 1984, ko sem hodila v drugi razred osnovne šole, živim na mali kmetiji pod Lisco nad Sevnico, v čisti, bujni, raznoliki naravi. V pestri karieri sta me vrtnarstvo in zeliščarstvo nenehno spremljali. Znanja o zeliščih in njihovi vrednosti sem se priučila od svoje botre, kakor tudi iz bogatih knjižnih zapisov zeliščaric in zeliščarjev, ki so tlakovali mojo pot.
Ker sem želela razširiti svoje znanje, sem obiskovala srednjo šolo, smer vrtnarski tehnik, in sočasno naredila cvetličarsko šolo. Vse skupaj sem nadgradila še na višji šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju, kjer sem diplomirala leta 2009.
Med nabiranjem zdravilnih rastlin ter sprehajanjem po travnikih in gozdovih ste ugotovili, da si lahko že z osnovnim poznavanjem rastlinskih učinkovin pri težavah z zdravjem pomagamo sami. Pri katerih, prosim, zaupajte nam. Vas je morda vodila osebna preizkušnja?
Od malega sem zelišča nabirala za lastno uporabo, takrat predvsem za čaje, in z njimi zdravila domače živali. Na primer, ko je zbolela koza, sem jo hranila z rmanom vse do ozdravitve. To zelišče sem seveda izbrala intuitivno, kajti nisem imela znanja, kakršnega imam danes.
Tudi ko si jagnje zdaj zlomi nogo, mu naredim opornico, da se zaceli kost, in če ima rano, nanjo dam zdravilne zeli, ki so na dosegu rok.
Z zelišči in njihovimi pripravki sem zdravila tudi ostarele starše, pa tudi od nekdaj sebe, pa naj bodo prehlad, ki ga odganjam s pljučnikom, lučnikom, ali težave s hormoni, ki jih uspešno ureja ...
