Prva asociacija ob besedi učenje je še danes za marsikoga to, da preprosto sedeš za knjigo, prebiraš njeno vsebino in si poskušaš zapomniti čim več prebranega. Temelj uspešnega učenja in dolgotrajno utrjenega znanja so učinkovite učne strategije, ki morda res vsebujejo čtivo in branje, a zahtevajo tudi osredotočenost, (samo)disciplino, ponavljanje, sistematično organizacijo časa, gradiva, lastne energije in prostora ter nekaj igre, motivacije in podpore. Natančneje – takšne podpore staršev, ki ne delajo stvari namesto otrok, a hkrati zaradi učnih težav na enem področju ne zanemarijo otrokove nadarjenosti na drugem.
Blaž Povše je mag. profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike, študent doktorskega študija na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in ustanovni direktor diagnostično-svetovalnega Centra Motus, kjer med drugim obravnavajo učne in druge razvojne težave otrok in mladostnikov.
V tokratnem intervjuju sva govorila o najpogostejših izzivih, s katerimi se mladi srečujejo pri učenju, o treniranju spomina in mnemotehnikah, strahu pred ocenjevanjem ter o napakah, ki jih starši počnejo v želji po boljšem učnem uspehu svojih otrok.
Se je treba tudi učenja najprej naučiti?
Učimo se vse življenje, nekateri bolj intuitivno, drugi manj. Proces učenja se začne že pred rojstvom in zaključi s smrtjo. Med odraščanjem se spoznavamo z informacijami in dejavniki iz okolice – možgani se takrat učijo intuitivno, hkrati pa si prek izkušenj zapomnijo pozitivne in negativne izide, ki so jih pridobili skozi proces naravnega in izkustvenega učenja.
V predšolskem obdobju se otroci tako učijo predvsem preko igre in že takrat nezavedno razvijajo različne učne strategije. Ob vstopu v šolo pa mora to učenje hitro preiti iz nezavednega in izkustvenega učenja na zavedno in ciljno usmerjeno učenje, pogosto usmerjeno v pomnjenje velike količine podatkov, s katerimi so napolnjeni učni načrti.
In tu se pogosto zaplete ...
V tej fazi bi v grobem učence razdelil v dve skupini. Na učence, ki tudi v času šolanja nimajo težav z organizacijo učenja in učence, ki tovrstne težave imajo. Prvi se učinkovitih načinov učenja navadno naučijo intuitivno, oziroma mestoma potrebujejo usmeritve staršev, medtem ko drugi potrebujejo ciljno usmerjanje, podporo in pomoč. Nekateri tudi še v času po osnovni šoli.
Navadno strokovno rečemo, da imajo omenjeni otroci izzive na področju izvršilnih funkcij. To so psihološki procesi, usmerjeni v ciljno usmerjeno vedenje – načrtovanje, organizacija, usmerjanje pozornosti ... Tem otrokom je treba ...
