Obdobje odraščanja nikoli ni bilo enostavno. Grajenje lastne identitete, hormonske spremembe, šolske obveznosti, pričakovanja s strani staršev in odnosi z vrstniki so že sami po sebi vir številnih izzivov. V današnjem času so se temu pridružili še hiter življenjski slog in velika pričakovanja na trgu dela, zaradi česar starši čedalje več časa in energije namenjajo delu, otroci pa šolskim in prostočasnim obveznostim. Časa za družino je torej vse manj. Ko k temu prištejemo še elektronske naprave, brez katerih si skoraj ne predstavljamo več vsakdana, hkrati pa s sabo prinašajo številna tveganja, je mera polna.
Duševnih stisk med otroki in mladimi je vse več, od epidemije dalje pa je situacija dosegla še večje razsežnosti. O duševnih motnjah med mladoletniki ter o tem, kaj jih povzroča in kako z njimi ravnati, sva se pogovarjala z Matijem Klasincem, dr. med., specialistom otroške in mladostniške psihiatrije, ki je od marca letos zaposlen kot vodja Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Zdravstvenega doma Domžale. V sklopu centra, ki v tem mesecu beleži dve leti obstoja, delujejo klinični psihologi, logopedi, specialni pedagogi, medicinske sestre, socialna delavka in delovna terapevtka, s čimer zagotavljajo celostno obravnavo otrok, ki se soočajo z duševnimi stiskami.
V zadnjem obdobju imamo v obravnavi veliko otrok in mladostnikov, ki jim je že to, da bi šli v trgovino, na javni prevoz ali v šolo, nekaj nepredstavljivega. Takih pojavov je od epidemije naprej veliko več, kot smo jih beležili včasih.
Delovno mesto vodje Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov zasedate od letošnjega marca dalje. Katere so najpogostejše težave, s katerimi so se posamezniki obračali na vas v teh mesecih?
Težav je vse več, zato nam dela nikoli ne manjka. Veliko otrok in mladostnikov napotimo tudi na urgentne preglede. K nam prihajajo otroci in mladostniki z zelo različnimi primeri, kot so hiperkinetične motnje ter anksiozne in depresivne motnje, v sklopu katerih sta tudi samopoškodovanje in samomorilnost. Ljudje se na nas obračajo tudi zaradi psihotičnih motenj, motenj hranjenja, vedenjskih motenj (vendar v teh primerih psihiatri ne moremo kaj dosti narediti), veliko je tudi motenj avtističnega spektra in težav, povezanih z njimi.
Ko sva se dogovarjala za intervju, ste omenili, da so pri otrocih in mladostnikih še vedno opazne posledice ukrepov, ki so bili sprejeti v času epidemije covida-19. Zaradi njih je bila namreč za nekaj časa onemogočena socializacija, saj je šolanje potekalo od doma, druženja pa so bila prepovedana, kar je lahko še posebej kritično pri mladih, saj se njihovi možgani še razvijajo. Lahko razložite, do kakšnih pojavov posledično prihaja?
Drži. Posledice vsega tega so vidne še danes ...
