Tudi letos so mladinke in mladinci napeli moči. In se potrudili končati stopnjo izobraževanja. Maturanti generacije 2016/2017. Splošno maturo je opravilo 93,45 odstotka kandidatov ali drugače: na 83 šolah je maturiralo 5699 dijakinj in dijakov.

Normalno bi bilo, da bodo zlati pa tudi odlični maturanti pomembno sooblikovali družbo prihodnosti. Dobro bi bilo, da bi država zanje imela posluh. Jih zadržala doma. Sicer pa, se jim bo sploh zdelo vredno promovirati svoje atribute? So mladi ljudje dovolj opremljeni za to? 

Matura je nekdaj imela vrednost. Pomenila je pomemben življenjski mejnik prihodnjim strokovnjakom. Znanstvenikom. Naprednim mislecem. Velikanom razvoja. Kaj uspeh pomeni danes? Izkaz doseženega znanja? Načina razmišljanja? Odgovornosti? Navrže matura zrelost? »Matura kot zrelostni izpit je bila včasih res prelomnica, skladala se je tudi s kronološko starostjo gimnazijcev in njihovega telesnega, intelektualnega, socialnega in čustvenega ustroja,« poudari za Ono priznana strokovnjakinja za vzgojo otrok, red. prof. dr. Zdenka Zalokar Divjak, univ. dipl. psih., specialistka logoterapije. »Zdaj je postal učni uspeh glavno merilo napredka otrok. V sodobnih življenjskih situacijah postajajo vse bolj egoistični, usmerjeni sami vase, zelo malo je potrpežljivosti, osebne angažiranosti, pripravljeni so se toliko truditi, kolikor je treba za optimum v šoli oziroma za ocene. Za dosego uspeha se angažirajo tudi starši. V osnovni in srednji šoli so še nekako uspešni, ko pridejo na fakultete, je pa precej prepisovanja, ponavljanja, podaljševanja študija, ker osebnostno ne morejo slediti zahtevam, ki jih prednje postavlja resen študij.«

Devet deklet in šest fantov je doseglo vse možne točke na letošnji splošni maturi. Skupaj z njimi je še 245 maturantov, ki so na spomladanskem izpitnem roku splošne mature dosegli od 30 do 34 točk. Vseh zlatih maturantov 23. generacije – matura se je leta 1995 vrnila v slovenski šolski prostor, leta 1994 so jo izpeljali poskusno – je 260.


Foto: Reuters


Sklepati bi šlo, da bodo ti »zlati« mladi prihodnja elita. Normalno bi bilo, da bodo zlati pa tudi odlični maturanti pomembno sooblikovali družbo prihodnosti. Dobro bi bilo, da bi država zanje imela posluh. Jih zadržala doma. Sicer pa, se jim bo sploh zdelo vredno promovirati svoje atribute? So mladi ljudje dovolj opremljeni za to? Morajo še dozoreti? Kakšna bo realnost najboljših maturantov čez desetletja? 

A resnica je tudi, da vse, brez izjem, pride in odide. Zrelost pa, lepo ali malo manj lepo, kleše življenje.  

»Šolski uspeh je slaba napoved življenjske angažiranosti in tudi življenjske sreče,« je odločna Zdenka Zalokar Divjak. »Mlade bi bilo treba veliko bolj okrepiti oziroma jih opremiti tudi s socialnimi veščinami in čustveno potrpežljivostjo, saj tudi ta elita pri prvih neuspehih prehitro odneha. Vsaj v moji praksi je tako, da zelo veliko dobrih dijakov ne zmore preseči, ko doživijo življenjski neuspeh, se pravi odklone na področju odnosov in seveda tudi pri študiju. Potem morajo znižati svoja pričakovanja, kar zelo vpliva tudi na njihovo samopodobo. Samopodoba je ključni element v življenju. Skrb vzbujajoče je tudi, da mladi večinoma sploh ne vedo, kaj bi radi počeli, s čim bi se radi ukvarjali ... Ker se samo borijo za točke in ocene, sploh nimajo nobenih predstav, kaj šele da bi se angažirali v življenju in denimo spoznali, kaj pomeni delati v določenih razmerah, biti na razpolago drugim itd. To je težava, ki jo vidim v prihodnosti.«

Marsikaj se je spremenilo od prve mature na slovenskih tleh, ki je izhajala iz šolske reforme leta 1849, in prve mature na škofijski klasični gimnaziji, ki je bila leta 1913 v celoti v slovenskem jeziku. A resnica je tudi, da vse, brez izjem, pride in odide. Zrelost pa, lepo ali malo manj lepo, kleše življenje. 


Kako pa svoj uspeh doživljajo letošnji najboljši maturanti? Zlata maturant in maturantka mednarodne mature sta nam zaupala svoje občutke in želje za prihodnost. pogovor z njima preberite tukaj.