V prihodnjih dneh na mizi ne bo manjkalo mesa, jajc in drugih dobrot, ki so bogat vir energije, maščob in ogljikovih hidratov, žal pa tudi soli, škodljivih maščob in ostalih aditivov. Med veliko nočjo v povprečju zaužijemo preveč energijsko bogato, slano, sladko in mastno hrano, zato je izjemnega pomena, da se zavedamo, da nekatera živila neugodno vplivajo na zdravje - pri hrani ostanimo zmerni, popijmo dovolj vode, v praznični konec tedna pa vključimo tudi dovolj telesne dejavnosti. 



Kot mirijo na NIJZ, prehrana med prazniki bistveno ne vpliva na povečanje telesne teže, prav tako nima drugih dolgoročnih posledic za zdravje. Večjo pozornost pri prehrani pa je treba nameniti bolnikom, ki se morajo držati predpisanega načina prehranjevanja. Dejstvo je, da tradicionalne praznične jedi težko spremenimo v »zdrave izbire« po recepturi. Vseeno pa smo lahko zmerni tudi pri pripravi teh dobrot. Če recimo pečemo potico, dodajamo maščobe in sladkor po pameti. Uživamo zmerne količine šunke in odstranimo vidno maščobo, potice, jajc in hrena, in čeprav praznični jedilnik tega morda ne veleva, vključimo dovolj sadja in zelenjave, ki so vir zaščitnih snovi, hkrati pa tudi energijsko in hranilno uravnotežijo obrok. To pomeni, da bo potreba, da bi pojedli še kaj drugega, manjša. Ne pretiravajmo niti s sladkanimi aromatiziranimi pijačami, energijskimi napitki in alkoholom. kot opozarjajo na NIJZ, lahko s pretiravanjem poslabšamo počutje in storilnost, pojavi se utrujenost, postanemo napihnjeni. V tem primeru popijmo kozarec navadne vode, ki ji dodamo žlico limoninega soka, ta namreč običajno spodbudi delovanje prebavnih encimov. Prebavo si lahko olajšamo tudi z ječmenovo in riževo juho, v primeru zaprtosti pa pomagajo prehranske vlaknine in, seveda, telesna dejavnost.



In ker bomo velik del prihajajočih praznikov preživeli v kuhinji, poskrbimo tudi za ustrezne higienske standarde, sploh ko ravnamo z občutljivimi živili, kot so jajca, ki so ena osrednjih dobrot med veliko nočjo.