To je zelenjava, ki po zdravju in okusu prekaša krompir

Veliko danes priljubljene zelenjave smo Evropejci dobili šele, ko so veliki osvajalci konec 15. stoletja odkrili Ameriko. Krompirja, paradižnika, paprike, fižola in koruze naši predniki pred tem niso poznali. So pa zato jedli prav tako zanimive in hranljive plodove, ki smo jih na račun novih »odkritji« zanemarili. 

Med njimi je denimo pastinak, starodavna evropska zelenjava, ki so jo gojili že Stari Rimljani, cenjena pa je bila tako zaradi svojega okusa kot dejstva, da preživi zimo in jo lahko svežo uživamo tudi takrat, ko so vrtovi zamrznjeni in goli. 

Pastinak je pravi razcvet doživel v srednjem veku, ko so ga zaradi njegove sladkosti uporabljali za sladkanje in goščenje marmelad in peciva, saj je bil med dragocen, sladkor iz sladkornega trsa pa redek in drag. Iz pastinaka so takrat izdelovali celo vino, pivo in žganje. To še vedno počnejo v Angliji, na Irskem in v Skandinaviji, kjer je pastinak zelo priljubljena zelenjava, na Otoku obvezno na mizi ob božiču. Če ste ljubitelji italijanskega pršuta, pa vas bo presenetilo dejstvo, da Italijani pastinak strežejo svinjam, saj so ugotovili, da ta krma vpliva na boljši okus in kvaliteto pršuta. 

Pastinak spominja na peteršiljevo korenino, a je precej večji pa tudi drugače diši. Foto: Shutterstock

Kako prepoznamo pastinak

Pastinak na prvi pogled spominja na peteršilj ali bledo vrsto korenja, a je veliko večji in daljši, pravzaprav velja za enega najdaljših korenov, ki lahko zraste tudi do pol metra v dolžino. Ime pastinak izhaja iz latinskega poimenovanja Pastinaca sativa, v slovenskem jeziku pa mu pravijo tudi navadni rebrinec. Spada v družino kobulnic (Apiaceae), kjer najdemo tudi koromač, zeleno, peteršilj, korenje, koriander, janež, kumino, luštrek in pikasti mišjak.

Vsebuje veliko vitaminov in mineralov (o tem več spodaj), a malo kalorij, po teksturi pa zlahka nadomesti navadni krompir. Je nekoliko sladkastega okusa z aromo po janežu ali limoni, nekateri celo trdijo, da jih spominja na korenje, peteršilj ali celo repo.

To je zelo odvisno od tega, kako ga pripravite, saj ga lahko uživamo surovega – nekateri ga narežejo na trakce in pomakajo v humus, drugi naribajo v solato – kuhanega – odličen je v juhah, če ga spasirate, boste dobili najbolj kremno juho – ali pečenega – narežite ga na kocke in specite kot krompir ali pa ga pokuhajte in pretlačite, da dobite slasten pire. 

PREBERITE ŠE -> Peteršilj zmanjšuje celulit, moškim pa dviga slo

Iz pastinaka lahko naredite tudi dober in zdrav hrustljavi prigrizek, je namreč priljubljena sestavina zelenjavnih čipsov. Nekateri korene sušijo in jih zmeljejo v moko za peko, spet drugi pa pastinak sočijo in pijejo njegov sveži sok (samostojno ali v kombinaciji z drugim sadjem in zelenjavo), saj vsebuje veliko vitamina C in krepi imunski sistem, polepša pa tudi kožo in izboljša videz nohtov ter las. 

Obstaja verjetnost, da pastinaka še niste videli v živo ali ga poskusili, to pa zato, ker ga pri nas ne goji več veliko kmetij, redko pa se tudi pojavi na trgovskih policah. Največ sreče boste imeli, če se odpravite na tržnico ali v trgovino z velikim naborom svežega sadja in zelenjave. Ko naletite nanj, se ga vsekakor splača kupiti. 

Ker je tako redek, ga nekateri pridelujejo sami na vrtu, kar je odlična ideja, saj lahko poleg korenov uživamo tudi pastinakove liste, in sicer kot začimbo, podobno kot peteršilj. Še boljša novica pa je, da pastinak obožuje zmrzal– šele takrat se namreč njegov škrob začne spreminjati v sladkor, ki mu daje značilni okus – tako da ga lahko v zemlji pustimo tudi pozimi in ga sproti pobiramo ter uživamo svežega. 

Če imate pri roki pastinak, si lahko hitro pripravite omamno dobro kremasto juho. Foto: Shutterstock

Zdravilni učinki pastinaka 

Kot smo že omenili, vsebuje pastinak vitamin C, ki je močan antioksidant in ščiti telo pred prostimi radikali, še en antioksidant, ki ga premore ta skromna korenovka pa je vitamin E. Študija britanske univerze v Newcastlu je ugotovila, da redno uživanje te zelenjave v telesu deluje protivnetno, protiglivično in protirakavo.

V pastinaku je tudi več vitaminov B kompleksa, med njimi tiamin (B1), riboflavin (B2), niancin (B3) ter B9 ali folna kislina, ki je nujna za zdravje krvnih celic in vpliva na možnost zanositve ter na zdravje zarodka. Dovolj je morajo zaužiti zlasti nosečnice, saj folna kislina v prvih treh mesecih nosečnosti bistveno zmanjša tveganje za pojav prirojenih nepravilnosti pri zarodku, še posebej spine bifide in zajčje ustnice. 

PREBERITE ŠE -> Tega o korenju zagotovo niste vedeli, ni vsak enako zdrav

Pastinak vsebuje tudi za zdravje pomembne minerale: predvsem magnezij in kalij, pa tudi kalcij, mangan, fosfor, cink, železo ter baker. Poleg tega je bogat z vlakninami, ki pomagajo urejati prebavo, uravnavajo raven sladkorja v krvi in celo vplivajo na zdravje srca. 

Ker na 100 gramov šteje le 55 kalorij, je priljubljeno shujševalno živilo, a verjemite, ko ga boste poskusili, ga ne boste uživali samo med dieto, je namreč tako kremastega in oreščkastega okusa, da ga boste z veseljem jedli pogosto in v vseh oblikah. Če želite iz pastinaka iztisniti kar največ, pa ga jejte surovega ali pa ga pred kuhanjem ne lupite, saj se večina vitaminov in mineralov skriva blizu povrhnjice. 

V pastinaku najdemo tudi skupino eteričnih olj, ki delujejo razkuževalno na dihala in prebavila. V ljudski medicini so njegove korene uporabljali za zdravljenje bronhitisa in laringitisa ter za čiščenje sečnih poti in raztapljanje ledvičnih ter žolčnih kamnov. Eterična olja v pastinaku lahko pri nekaterih ljudeh povzročijo alergijsko reakcijo, zato si, ko ravnate z njim, pogosto umivajte roke. So pa eterična olja občutljiva na temperaturo in pri toplotni obdelavi pastinaka izhlapijo, zato ga je dobro uživati surovega, če želite žeti njegove učinke na dihala. 

Vrtnarjem se pri rokovanju s pastinakom priporoča uporaba rokavic, saj lahko snovi v rastlini povzročijo alergijsko reakcijo na koži. Foto: Shutterstock

Kako pridelamo, kupimo in shranjujemo pastinak 

Če se boste odločili sami vzgojiti pastinak, bodite pozorni pri izbiri semen, hitro izgubijo kaljivost, tako da že po enem letu obstaja velika verjetnost, da iz njih ne bo zraslo nič. Prav tako se odsvetuje nakup sadik. Sadite ga skupaj s čebulo, saj ti dve zelenjavi druga drugi pomagata odganjati škodljivce. Obiramo ga pozno jeseni in pozimi. 

Če boste pastinak obrali naenkrat ali ga kupili na tržnici ali v trgovini, pa ga lahko tudi skladiščite. V hladilniku koreni počakajo samo nekaj tednov (zaprite jih v vrečko, iz katere ste iztisnili zrak, da se ne bodo prehitro izsušili), medtem ko jih v vlažnih in hladnih kleteh lahko shranimo tudi do pozne pomladi (maja). To naredimo tako, da pastinak zložimo v vedra in po plasteh med korene nasujemo rahlo navlaženo mivko. Ko si zaželimo sveže zelenjave, bo tako slasten pastinak vedno pri roki.