Fluoridi v zobni pasti: obvezna sestavina ali grožnja za zdravje?
Večina zobnih past, ki jih najdemo na trgovskih policah, vsebuje fluoride. Pri tistih, ki jih ne, je to jasno označeno na embalaži. V zadnjih letih lahko zasledimo zelo nasprotujoča mnenja strokovnjakov in strokovnjakov v zvezi s tem, ali jih je pametno dodajati zobnim pastam ali ne.
Kakšni so argumenti zagovornikov in kaj pravijo nasprotniki?
Fluorid se zobnim pastam dodaja zato, ker naj bi krepil zobno sklenino ter preprečeval nabiranje zobnih oblog in s tem karies. S svojo prisotnostjo namreč zmanjšuje številčnost nekaterih bakterij v ustni votlini, ki bi lahko povzročile in pospešile prej omenjene procese. Odkar se je začelo to snov dodajati zobnim pastam, naj bi se pojavnost in pogostost kariesa občutno zmanjšala.
V nekaterih državah in mestih zaradi navedenih razlogov fluor dodajajo tudi pitni vodi, med njimi so tudi ZDA. Večina evropskih držav je do tega ukrepa zadržana in ga je prepovedala. Tudi v Sloveniji se tako vodi iz pipe ne dodaja fluorid.
Presežek lahko povzroči fluorozo
Nobenega dvoma sicer ni, da fluorid v prevelikih količinah na telo deluje kot strup. Glede na uradne podatke se ocenjuje, da naj bi smrtonosna doza za odraslega človeka znašala 5-10 gramov fluorida, medtem ko nekateri strokovnjaki trdijo, da bi lahko do resnih posledic prišlo že pri 0,5 grama zaužitega fluorida.
Če v telo vnesemo preveč fluorida, se to odraža v zobni fluorozi, pri čemer pride do obarvanja zobne sklenine z belimi ali rjavimi lisami. V redkih primerih se lahko ob tem pojavijo tudi vidnejše spremembe sklenine vključno s temnimi madeži, navaja Medical News Today.
Če bi bili dlje časa izpostavljeni višjim koncentracijam fluorida, lahko pride do razvoja skeletne fluoroze, pri čemer se fluoridi kopičijo v kosteh, kar se odraža v togosti in bolečini le-teh. V najhujšem primeru lahko pride tudi do kalcifikacije.
Nevarnost zaužitja prevelikih količin te snovi obstaja predvsem pri majhnih otrocih. Zanje je namreč lahko usodna že precej manjša doza fluorida kot pri odraslih, poleg tega pa se lahko zgodi, da zobno pasto med umivanjem zob pomotoma pojedo. Starši naj bi se trudili preprečiti ta pojav.
Vpliv na hormone in na pojav avtističnih motenj?
Nasprotniki fluorida menijo, da prednosti fluorida v zobnih pastah ne odtehtajo njegovih nevarnosti. Ni namreč povsem jasno, če je priporočljiva dnevna doza resnično varna za zdravje tudi na dolgi rok.
Ker gre za snov, ki se postopoma nalaga v telesu, bi lahko prišlo do dolgoročnih posledic, ki jih ne bi več mogli povezati z vzrokom. Tako so bile narejene številne znanstvene raziskave, katerih namen je bil pridobiti več oprijemljivih podatkov.
V neki študiji so preučevali vpliv fluorida, ki ga dodajajo pitni vodi, na hormone. Vpliv je bil potrjen in zaznan že pri koncentracijah, manjših od 0,5 miligrama na liter vode.
V neki drugi znanstveni raziskavi so si za cilj zadali ugotoviti morebitno povezavo med fluoriranjem vode in pojavom avtističnih motenj. Fluorid je bil zaznan kot nevrotoksin, ki je lahko še posebej škodljiv za otroke v najzgodnejših fazah razvoja.
Tako so v neki kanadski študiji zaznali povezavo med izpostavljenostjo fluoridov žensk med nosečnostjo ter slabšimi rezultati njihovih otrok na testih inteligenčnega kvocienta med tretjim in četrtim letom starosti. Poleg tega je iz pregleda študij razvidno, da je do velikega porasta avtističnih motenj prišlo prav v državah, ki izvajajo fluoriranje vode.
PREBERITE ŠE -> Ta zdravilna rastlina raste kot plevel v vsakem vrtu (lajša številne zdravstvene tegobe)
V eni od študij je bila ugotovljena pozitivna korelacija med zastrupitvijo s fluoridom in različnimi okvarami možganov, kar se je odražalo v motenem delovanju sinaps, prezgodnjem propadanju nevronov, oslabljeni sintezi beljakovin, oksidativnem stresu in pojavu vnetnih procesov.
Neka druga znanstvena raziskava je pokazala na povezavo med izpostavljenostjo fluoridom in inteligenčnem kvocientu. Ugotovljeno je bilo, da so otroci, ki so živeli na območjih z visoko izpostavljenostjo fluoridu, na IQ testih dosegali za nekaj točk nižje rezultate od otrok, ki niso živeli v takšnem okolju.
Nekatere raziskave kažejo, da fluorid sicer res utrdi zunanjo plast zoba, vendar naj bi vnos le-tega vodil do nastanka nepopolnega kolagena, posledica tega pa naj bi bila šibkejša zobna sklenina.
Fluorid naj bi tudi sicer slabo vplival na kosti in bi lahko doprinesel k nastanku osteoporoze ali okrepil njene simptome, na kar je opozarjal že ameriški biokemik dr. John Yiamouyiannis, ki je velik del svoje kariere posvetil preučevanju vplivov fluoridov na zdravje ljudi in tem napisal tudi knjigo.
V različnih raziskavah je bilo ugotovljeno, da lahko fluoridi poleg tega poškodujejo encime, ledvica, oslabijo imunski sistem, izzovejo nastanek raka ter povzročajo simptome, podobne fibromialgiji in Alzheimerjevi bolezni.
Ne glede na to, ali uporabljate zobno pasto s fluoridi ali brez, se je treba zavedati, da je pri skrbi za zdrave zobe ključnega pomena redno in temeljito čiščenje z zobno ščetko in nitko. Poleg tega je treba poskrbeti za uživanje zdrave hrane in se čim bolj izogniti sladkorju in drugim nezdravim pregreham, ki bi lahko pospešile nastajanje kariesa.
