Čebula te barve vsebuje največ vitamina C
Čebula (Allium cepa) spada v družino lukovk, kamor uvrščamo tudi česen, por in drobnjak. Lahko zraste tudi do 45 centimetrov visoko. Krasijo jo votli in mesnati listi v rumenkasti ali modro-zelenkasti barvi, ki so po steblu razvrščeni v pahljačasti obliki. Njena čebulica se nahaja v zemlji, iz njenega dna pa izrašča snop vlaknastih korenin. V času, ko čebula zori, se začnejo v njej skladiščiti zaloge hrane, zato postaja ta čedalje večja. Jeseni listje odmre (postane rumeno in se povesi), zunanja plast čebulice pa postane suha in krhka. Tedaj nastopi čas, da poberemo pridelek. Čebula ima rada peščena in ilovnata tla ter sončne lege. Sadimo jo v jesenskem ali spomladanskem času.
Čebula sicer spada med najstarejše vrste zelenjave, ki jih pozna človeštvo, saj naj bi jo po svetu poznali in uporabljali že več kot 7000 let. Najstarejši zapisi o čebuli izvirajo iz obdobja starega Egipta. Ta vsestranska rastlina se je namreč pojavljala kot rezbarija na stenah piramid in na grobnicah. Uporabljali so jo tudi pri pogrebnih obredih in balzamiranju. Danes je čebula glede na letno količino pridelka (ca. 50 milijonov ton) šesta najbolj priljubljena vrsta zelenjave na svetu, povprečen posameznik pa naj bi letno zaužil 13,7 kilograma čebule.
Rjava in rdeča čebula bolj zdravi od bele
Čebula se sicer pojavlja v treh različnih barvah; v beli, rdeči in rjavi. Rjava ima od vseh najbolj poln okus, rdeča se večinoma je surova in ima nekoliko oster okus, okus bele čebule pa je blažji, po praženju ali cvrtju pa ta postane nekoliko sladkasta. Najtežjo čebulo, o kateri so poročali mediji, je leta 2014 pridelal britanski kmet. Ponašala se je z maso 8,5 kilograma. Čebula je za nekatere hišne ljubljenčke strupena, zato moramo biti pazljivi, da ne pridejo v stik z njo.
RECEPT --> Čebulna juha sestre Felicite Kalinšek
Kar 89 odstotkov čebule predstavlja voda. Ta zelenjava, ki lahko po zaužitju pušča nekoliko neprijeten zadah, vsebuje številne koristne učinkovine, deluje pa tudi kot antioksidant. Vsebuje tudi snovi, ki delujejo protivnetno. Največ koristnih snovi je v njeni notranjosti, proti zunanjosti pa se delež le-teh zmanjšuje. Če čebulo uživamo zaradi prednosti, ki jih ima ta za zdravje, bi jo bilo najbolje jesti surovo. Čim je namreč podvržena dolgotrajnejši toplotni obdelavi (10 minut in več), začne vsebnost koristnih sestavin upadati. Vsebuje flavonoide, vitamin C, vitamin B6 ter minerale, kot so natrij, kalij in fosfor. Kar se tiče vsebnosti flavonoidov, sicer prednjači rjava čebula, rdeča pa je tista, ki vsebuje največje količine vitamina C.
Na tak način preprečimo, da bi se nam pri rezanju solzile oči
Čebulo uporabljamo predvsem v prehrani; kot dodatek k jedem, saj ima precej močen okus. Shranjujemo jo ločeno od ostalih živil, saj bi se ta sicer lahko navzela njenega vonja. Uporabna je njena podzemna čebulica, ki jo sestavlja več luskolistov, v katerih rastlina shranjuje določene založne in obrambne snovi.
Pri sekljanju čebule se rado zgodi, da se nam začnejo solziti oči. Ob tem, ko jo prerežemo, se namreč njene celice, ki tvorijo steno, razletijo. Encimi razbijejo aminokisline, ki se oblikujejo v sulfenično kislino. Zaradi svoje nestabilnosti se ta kislina pretvori v plin sin-propanetial-S-oksid, iz česar v kombinaciji z vodo v očesu nastane razredčena raztopina žveplene kisline. Ta draži živčne končiče v očesu. Da bi se temu izognili, je priporočljivo čebulo pred rezanjem nekoliko segreti.
RECEPT --> Slana pita s paradižniki in čebulo
Čebula je sicer pomembna sestavina številnih jedi, ki jih pripravimo s praženjem in kuhanjem. Uporabna je v najrazličnejših oblikah; sveža, konzervirana, zmrznjena in vložena v kisu. Če pri roki nimamo sveže čebule, lahko jedi začinimo tudi s čebulo v prahu.
Znižuje raven holesterola, skrbi za zdravo srce in preprečuje osteoporozo
S čebulo si lahko lajšamo številne zdravstvene tegobe, uporabna pa je tudi kot preventiva. Dobro se obnese pri zdravljenju prehlada, pri rednem uživanju se zmanjša tveganje za razvoj srčnih bolezni, diabetesa in osteoporoze. Pomaga pri zniževanju škodljive oblike holesterola in dviguje raven dobrega holesterola. Izboljšuje kakovost krvi in skrbi za zdravo srce. Spodbuja delovanje prebave, uporablja se jo pri zdravljenju vnetega grla, kašlju in bronhitisu. Če jo redno uživamo, se verjetnost, da bi prišlo do raznih želodčnih in črevesnih bolezni, bistveno zmanjša. Prav tako se zmanjša nevarnost obolenja za rakom želodca, debelega črevesja in jajčnikov.
RECEPT --> Čebulna juha po francosko
Za krepitev imunskega sistema naj bi na dan zaužili dve žlici mešanice iz čebulnega soka in medu. Če se spopadate z vnetjem dlesni, je priporočljivo, da dvakrat na dan žvečite čebulo. Ko vas tare glavobol, lahko čebulo narežete na rezine, te pa nato položite na zatilje ter jih pokrijete s krpo in povijete s šalom. Predstavnica lukovk je tudi močno dezinfekcijsko sredstvo, zato si z njo lahko pomagamo, če nas piči čebela. Tedaj prerežete čebulo in jo pridržite na mestu pika. Na podoben način lahko postopate pri negovanju in odpravi ran, opeklin, turov, žuljev in bul. S čebulo si lahko pomagamo tudi pri odpravi parazitov, glivičnih okužb in izpadanju las.
