Ženske nedvomno opazimo, ko postane telo drugačno, denimo bolj zaobljeno, ko so kosti krhkejše in mišice oslabele. Spremembe rade pripišemo hormonskemu dogajanju v telesu. Ali so naši geni ključni dejavniki, ki odločajo o tem, kako se bomo starali, ali se staramo, ker usiha tvorjenje hormonov?

Staranje je neizogiben proces, v katerem igrata vlogo tako genetika kot akumulacija poškodb na celični ravni. Spremembe hormonskega stanja so del procesa, učinki sprememb pa odvisni od hitrosti njihovega nastanka; in tu gre za posebnost ženskega organizma, ko se začne v menopavzi hitro zmanjševati ženski spolni hormon estrogen. Estrogen igra pomembno vlogo pri presnovi različnih tkiv. Rezultat so tako spremembe v počutju (vročinski oblivi, nihanje razpoloženja), zunaj vidne spremembe (porazdelitev maščobe okoli pasu) in tudi spremembe, ki so sprva vidne le s pomočjo preiskav (maščobe v krvi, »razredčenje« kosti pri merjenju kostne gostote) in lahko pripomorejo h kasnejšemu razvoju bolezenskih stanj, denimo srčno-žilnih bolezni, osteoporoznih zlomov itd.


Kako smo ljudje na splošno ozaveščeni o pomenu lastne skrbi za zdravje? Torej, ali dejansko vemo dovolj o velikem potencialu, ki ga imata redno gibanje in zdrava prehrana?

Na splošno je zavedanje o pomenu preventivnih ukrepov za ohranjanje zdravja še vedno premajhno, čeprav se stanje nekoliko izboljšuje. Telo je celosten organizem in delitev na posamezne medicinske stroke je nastala iz povsem pragmatičnih razlogov. Omogoča poglobljeno proučevanje posameznih sistemov, hkrati pa obstaja nevarnost, da pozabimo na celosten pogled na organizem, saj so vsi sistemi med seboj neločljivo povezani. Preventivni ukrepi, kot so gibanje, uravnotežena prehrana in počitek, vplivajo torej ugodno na vse telesne funkcije (in ne samo na dejavnike srčno-žilnih bolezni, psihična stanja itd.). Poenostavljeno lahko opišemo tudi pozitiven vpliv teh dejavnikov na hormonski sistem. Pri fizični aktivnosti se sprošča rastni hormon, ki pospešuje rast in regeneracijo številnih tkiv. Med spanjem (zadostnim) se močno zmanjša količina kortizola, stresnega hormona, ki deluje katabolno (razdiralno). Uravnotežena prehrana pa poskrbi za dovolj snovi, ki jih potrebujemo za optimalno gradnjo tkiv (mišice, kosti).



Osteoporozi nekdaj niso posvečali posebne pozornosti. Zdaj že lahko govorimo o epidemiji, razširjena pa je tudi pri moških, kajne? Kje so največje rezerve za pravočasno ukrepanje?

Preprečevanje osteoporoze se začne v mladosti, v obdobju rasti kosti. Že tu veljajo načela zdravega življenja. Poleg ugodnih hormonskih sprememb sproža fizična aktivnost iz mišic tudi molekule (miokine), ki so potrebne za optimalni razvoj kosti. Zlasti velja poudariti pravilno prehrano z zadosti kalcija in gibanje na prostem, ko sončna svetloba poskrbi za dovolj vitamina D. Omeniti velja še škodljive razvade (alkohol, kajenje), ki negativno vplivajo na kakovost kosti. Od količine kosti, ki jo razvijemo med odraščanjem, je namreč odvisno, kako hitro se bo pojavila osteoporoza, če se sploh bo.


Policistični jajčniki oziroma sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) je najpogostejše presnovno obolenje žensk v rodni dobi in obenem eden od najpogostejših vzrokov za žensko neplodnost. Kako pomemben ukrep pri zdravljenju je sprememba življenjskega sloga?

Kot že rečeno, so telesni sistemi prepleteni, ni jih mogoče ločevati. Zdrav življenjski slog in odsotnost škodljivih razvad prinašata koristi pri vseh kroničnih boleznih in presnovnih odklonih. Enako velja za sindrom policističnih jajčnikov, kjer neravnovesje med ženskimi in moškimi hormoni privede do nevšečnih (čezmerna poraščenost, mozoljavost, neredne menstruacije), dolgoročno nevarnih znakov (debelost, neravnovesje maščob v krvi, odpornost proti delovanju inzulina) in neplodnosti. Že samo upoštevanje pravil zdravega načina življenja s posledičnim zmanjšanjem telesne teže lahko omili ali pa povsem odpravi težave, tako da odpade potreba po zdravljenju z zdravili.



Kateri so izzivi medicinske stroke za prihodnost na področju delovanja hormonov?

Napredek medicine, ki ga pogojuje tehnični napredek, težko delimo po področjih (endokrinologija, kardiologija itn.), ker so sistemi v telesu medsebojno močno prepleteni. Vse natančnejše poznavanje dogajanja na celičnem in molekularnem nivoju omogoča boljše poznavanje presnovnih procesov in delovanja organizma v normalnih (fizioloških) in bolezenskih (patoloških) stanjih. To omogoča uvajanje tako preventivnih mer kot tudi izredno učinkovitih (tarčnih ali po starejšem poimenovanju bioloških) zdravil.