Veste, da vam lahko stres, ki je povezan z načrtovanjem dolgotrajnega dopusta in dela, ki bo čakalo na vas ob prihodu domov, naredi več škode kot dopust, zaradi katerega ste stresu sploh želeli ubežati? Bi bilo »bolje«, če sploh ne bi nikamor šli?

Ženske potrebujejo čas

Nikar tako hitro! Preden sklenemo, da je bolje, če na dopust sploh ne gremo, moramo vedeti, da je Framinghamska študija srca v preseku dvajsetih let ugotovila, da so bile ženske, ki so si dopust privoščile izjemno redko, v večji nevarnosti za srčni infarkt kot one, ki so si vzele proste dni za oddih. Druga študija, ki je trajala devet let in je spremljala življenje 12.000 moških z visokim tveganjem za srčno-žilna obolenja, je pokazala, da so imeli moški, ki so si redno privoščili dopust, manj srčnih napadov kot drugi, ki tega niso naredili. V prvi skupini je bila prav tako nižja raven smrtnosti. Še več! Zaposleni, ki si redno privoščijo proste dni, so v 71 odstotkih zadovoljni s svojim delom; drugače od onih, za katere je življenje samo delo – z njim so zadovoljni v 17 odstotkih.

Ne enkrat letno dolg dopust, ki je vrhunec našega načrtovanja in vanj polagamo vse upe, njegovi učinki pa izzvenijo po največ treh tednih, ko se vrnemo domov, temveč so redni, kratki in pogosti odklopi tisti, ki nas bodo uravnovesili v zdravo življenje. 

Kronični stres je bolj škodljiv za žensko kot moško srce. »Koronarne arterije se pri ženskah, ki so pod stresom, slabše širijo kot pri moških,« zapiše v zborniku o ženskem srcu kardiologinja Tatjana Zorko. »V stresnih okoliščinah se moški borijo ali bežijo – telesno ali čustveno. Ženske laže prenašamo najrazličnejše bolečine, ki jih povzroča stres, raje pomagamo drugim in nismo nagnjene k boju ali begu. Ne maramo konfrontacije, rade govorimo, na dolgo in široko, dokler se ne počutimo bolje. Ta način reagiranja na stres lahko poimenujemo: umiri in sprijazni se. Kar je ravno nasprotno od boja ali bega. Oba načina sta biološko, hormonsko in biokemično pogojena. Moški reagirajo na stres antisocialno, ženske socialno. Ta razlika povzroča tudi dodatni stres v partnerskem odnosu. Za žensko reakcijo na stres je potreben čas za komuniciranje, za pogovor. Ker ženske tega časa nimamo oziroma si ga ne znamo vzeti, na stres reagiramo na moški način. Žal pa nam to ne prinese umiritve. Borimo se bolj zato, ker gredo stvari le tako naprej, ali bežimo in se ne soočimo s problemi, ker je to za nas laže kot konfrontiranje in konflikt.«


!prekinitev!

Več stresa, bolj obremenjeno srce

Če torej vemo, da sta prosti čas in brezskrben dopust nekaj, kar za zaposleno žensko z družino sodi malodane v predal Mogočeenkrat, so podatki v nadaljevanju še toliko bolj strašljivi: Pri ženskah, ki doživijo miokardni infarkt v mlajših letih (manj kot 50 let), je dvakrat bolj verjetno, da umrejo, kot moški v podobnih okoliščinah. Pri starejših posameznikih (starejših od 65 let) je večja verjetnost za ženske, da umrejo v prvem letu po srčnem napadu. Na splošno 42 odstotkov žensk, ki imajo srčni infarkt, umre v enem letu, v primerjavi s 24 odstotki moških. Na podlagi zbranih ocen iz različnih držav je pri ženskah za 20 odstotkov večja verjetnost, da imajo težave zaradi angine pektoris. CT in druge tehnike slikovnega prikaza koronarnih arterij kažejo, da imajo ožje koronarne arterije kot moški in tudi zato je pri njih pogostejša mikrovaskularna angina pektoris. Pri ženskah z angino pektoris pogosto ne najdemo pomembnih stenoz koronarnih arterij, trpijo zaradi simptomov mikrovaskularne bolezni koronarnih arterij. Več kot polovica simptomatičnih žensk brez obstruktivne ABKA ima še naprej znake in simptome ishemije miokarda in zato doživijo ponavljajoče se bolnišnično zdravljenje in koronarne angiografije.

Ženske niso enake moškim. Žensko srce ni enako moškemu. Zdravljenje ni enako.

Tisti zaposleni, ki se zmorejo med dopustom mentalno oddaljiti od dela, izklopiti in svojo energijo usmeriti v nekaj povsem drugega, se v službi bolje razumejo s sodelavci in se laže spopadajo z izzivi na delovnem mestu. 

Pokojninska doba se daljša

A ti podatki niso dovolj, da se zahtevana pokojninska doba za polno pokojnino brez dokupa pri ženskah nedavno ne bi podaljšala za štiri mesece in s tem izenačila z moško; trajala bo torej 40 let. Ob tem bodo morale biti stare 59 let in osem mesecev, moški pa 60 let. Ženske z najmanj 20 leti pokojninske dobe se bodo po novem lahko upokojile pri 64 letih, kar je pol leta pozneje kot lani.

Glede na to, da imamo na voljo kardiološke podatke o naših, ženskih srcih, da poznamo zakonodajo in vsakodnevne obveznosti, ki jih kot ženske z družino imamo, je pametno, da se ustavimo vsaj za odgovor na vprašanje, kaj lahko naredimo same, da si bomo privoščile redne premore, ki jih naše srce tako zelo nujno potrebuje.


!prekinitev!

Spanje, pogoj za sanje

Prvo pravilo se tiče premora v obliki rednega spanca. Večinoma se ljudje zavedajo, da se neprespani ne počutijo najbolje. Drugi so žal tako neprespani, da sploh ne vedo, kako se človek počuti, ko je naspan. A pomnite! Že po eni neprespani noči lahko postanete na inzulin tako rezistentni kot diabetik tipa 2. Samo pomislite, kako zanič se počutite, če se niste naspali! Tako pa se vseskozi počuti diabetik tipa 2. Telovadba sicer pomaga, ampak fiziologija se ne bo nikoli zares normalizirala, dokler se ne naužijete dovolj spanja.

»Kar slišim vas, silake in železne dame, kako godete: 'Spanje, prava figa! To je vse samo v glavi! Toliko pa že zmorem, da lahko zlahka pridem skozi z malo kofeta.' Ja, seveda, pa še kaj!« zapiše Robb Wolf v knjigi Paleorecept. »Mogoče se boste malo manj petelinili, če vam povem, da je Center za nadzor bolezni pred nedavnim razglasil izmensko delo (ki neogibno prikrajšuje za spanec) za kancerogeno. To pomeni, da je izmensko delo podobno dokazano nevarno kot cigarete, azbest, jedrsko sevanje in nekateri TV-programi. No, mogoče glede zadnjega pretiravam. Ampak če zaradi njih hodite prepozno spat, je učinek enak! Telo doživlja neprespanost kot hudo stresno stanje. Imunsko vas kompromitira, redi vas, dela iz vas pozabljivca in/ali psihopata.«



Dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, gospodarstvenica
»Najprej; vsak dan potrebujem minute zase, znotraj tedna dovolj časa za fizični in psihični odklop, ki ga dosežem z rekreacijo trikrat tedensko. Vikend je moj. In vsak vikend je in mora biti pobeg od vsakdana – oziroma poslovnega dela. Šele tu se zame začne vprašanje dopusta; zame spet aktivnega preživljanja časa v novih okoljih, ki te navdihnejo z željo, da se vrneš na delo. To ni en neizmerno dolg dopust, temveč praviloma trije dovolj dolgi, da si želim nazaj. Imam srečo, da to lahko naredim. Kot se zdi, je moje tveganje za srčno-žilne bolezni nizko.«



Prisilni izstop

Naši lovsko-nabiralski predniki niso poznali budilke. Legali so s soncem (oziroma kmalu za njim), vstajali so prav tako s soncem. Tako kot vsa živa bitja so bili uglašeni na plimovanje časa, ne le letnih časov, ampak tudi dneva in noči. Niso vedeli, kaj je nočna ali dežurstvo. Imeli so dovolj časa za brezdelje in počitek – predvsem pa so znali spati. In naša genetika še vedno pričakuje od nas, da bomo to počeli, mi pa se na vse kriplje upiramo.

Raztresenost, preobremenjenost, ta večni nimamčasadelomečaka odnos do sveta nas spravlja v prezgodnji grob. Večina ljudi kar rada opravlja svoje delo, a pogosto se jim vendarle zdi, da bi ga bilo lahko manj. Koliko vas je, ki delate po 40 ur na teden? Ali celo po petdeset? In več? Štirideseturni tednik velja po dandanašnjih merilih za malone počitniški, pa vendar tak delavec dela dvainpolkrat, morda celo štirikrat več, kot je delal njegov prednik v paleolitiku! Če pomislimo na stres, je razlika neznanska. Če se vam kdaj zazdi, da bi bili kot prerojeni, če bi si lahko malo prizanesli z delom in če bi nasploh izgnali iz življenja stres, imate najbrž kar prav. Kajti stres se sešteva. Malo manj spimo; malo dlje delamo; imamo denarne skrbi; otroci nam rastejo čez glavo: vsak od teh stresov se vmeša v skupni koktajl. Spanec je najbrž najpomembnejši posamezni dejavnik, vsakodnevni stres pa lahko poviša večerni kortizol, zaradi česar boste zvečer kot elektrificirani, to pa vam bo spet kratilo spanec. Ustvari se začarani krog, iz katerega je treba izstopiti na silo. Vsaj na začetku.


!prekinitev!

Kratko in sladko

V katerem grmu se torej skriva zajec? Dopust da ali ne? O, še kako da! A ne enkrat letno dolg dopust, ki je vrhunec našega načrtovanja in vanj polagamo vse upe, njegovi učinki pa izzvenijo po največ treh tednih, ko se vrnemo domov, temveč so redni, kratki in pogosti odklopi tisti, ki nas bodo uravnovesili v zdravo življenje.

Kajti vse »prednosti«, ki jih naštevamo, da bi si opravičili zanemarjanje prostih dni, morda prinesejo kratkoročne učinke, ki se kažejo v opravljenem delu, a na dolgi rok zanemarjanje dopusta prinaša napake na delovnem mestu, nižjo produktivnost. Utrujeni zaposleni so pogosteje subverzivni, cinični, izgoreli, brez iniciative.

Glede na to, da je račun, ki nam ga življenje izstavi, če si dovolimo popolno izčrpanost, izgorelost, visok, se je pametno vprašati, kakšni odklopi so nujni. Omenili smo, da naj bodo redni, kratki in pogosti, a zagotovo to ni vse. Nemška sociologinja Sabine Sonnentag zadnjih dvajset let preučuje ravno to vprašanje.

Čustveni viri, pravi, so za zaposlene ravno tako pomembni, kot je fizična energija za atlete. Ne glede na to, kako močno ti je všeč »igra«, ki si si jo izbral, v določenem trenutku se moraš ustaviti in počivati. S sodelavci je spremljala življenje zdravnikov, duhovnikov, programerjev, uradnikov, delavcev v tovarni, učiteljev in samozaposlenih. Merila je učinke prostega časa in »odklopa« na učinkovitost, in sicer glede na to, kakšen učinek imajo vikendi glede na raven energije v delovnem tednu, kakšno vlogo imajo počitnice na naše razpoloženje in nezadovoljstvo z delom še mesece po tem, ko smo prišli nazaj, kako močan vpliv ima kakovosten nočni počitek ter kako vpliva na našo energijo zjutraj v primerjavi s popoldnevom.



Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje
»Ne glede na moje število let – adrenalin še deluje. Zato pravzaprav nikoli v življenju nisem imela odklopa od obveznosti. Takšnih ali drugačnih. Ne zahajam niti na dolge niti krajše dopuste. Moj dopust je takrat, ko smo z družino skupaj – naj bo doma ali v domovanju moje hčere, ki živi v tujini, ali pa smo družno kje drugje. Polnjenje baterij je tudi druženje s prijatelji, sodelavci, prostovoljci. Energijo pa jemljejo in dajejo tudi otroci, ki jih spremljam na letovanja, tabore ali preprosto po dejavnostih.«



Samo praznih kalorij ne!

V vseh letih so bila njena dognanja ne glede na poklic konsistentna. Tisti zaposleni, ki se zmorejo med dopustom mentalno oddaljiti od dela, izklopiti in svojo energijo usmeriti v nekaj povsem drugega, se v službi bolje razumejo s sodelavci in se laže spopadajo z izzivi na delovnem mestu.

V eni od študij je Sonnentagova s kolegi spremljala življenje in delo 120 programerjev in skušala ugotoviti, kakšna je kakovost njihovega življenja, ko niso v službi, ali se zmorejo sprostiti, ko je čas za to, in kako pogosto so na delovnem mestu v stanju popolne osredotočenosti. Raziskovalci so pričakovali vzorec vedenja, ki bo sledil cirkadianemu ritmu z vrhuncem zjutraj in pozno popoldne, ko so ravni energije visoke in zaspanosti nizke, ter utrujenostjo sredi dneva, ko energija rahlo pade. Programerji, ki so se dobro spočili, so dejansko poročali o tem, da jim je energija padla po kosilu. Programerji pa, ki niso bili spočiti, so dan začeli z manj energije in osredotočenosti, stanjem, ki se je čez dan samo še slabšalo.

Sonnentagova pravi, da obstajajo štirje pomembni dejavniki, ki vplivajo na to, ali se bomo spočili ali ne, in sicer sprostitev, nadzor, izkušnje, umski odklop. Če ima vaš premor od stresa in dela vse te štiri značilnosti, je tako, kot bi si privoščili kakovosten in hranljiv obrok. Če jih nima, so kot hrana s praznimi kalorijami.



Kaj sprostitev pomeni, lahko razumemo. To je nekaj, kar je prijetno in nezahtevno, od nas ne zahteva intenzivne aktivacije, na nas pa vpliva pozitivno. Ni nujno, da je sprostitev povsem pasivna, le ne sme nam dati občutka, da je kot služba, ki od nas zahteva zavestni trud.

Elektroniko proč!

Nadzor in izkušnje sta ravno tako pomembni značilnosti tega, ali nam bo odmik v obliki dopusta koristil. Če imaš nadzor nad svojim življenjem, to pomeni, da imaš tudi moč za odločitev, kako boš preživel prosti čas, energijo, pozornost. Ljudem, ki v svojih službah ne morejo soodločati, doma pa so obremenjeni z nalogami »vodje« družine, že samo občutek popolne svobode nad tem, kako bodo preživeli svoj čas, izjemno olajša življenje. V študiji, ki so jo delali med zdravniki in medicinskimi sestrami v eni od nemških psihiatričnih ustanov, so ugotovili, da imajo ljudje, ki na delovnem mestu zmorejo soodločati o svojem času, manj nuje po tem, da bi si napolnili baterije ob koncu delavnika. Tisti pa, ki se čutijo nemočne ob dnevnem soodločanju, potrebujejo več časa, da se ponovno »postavijo na noge«.



Eden od najboljših načinov, kako si pomagati do umskega odklopa, ki nam bo na dopustu pomagal pri okrevanju, pa je zavestna odločitev, da pospravite vse elektronske navezave na delo. Če to pomeni, da se vsaj za konec tedna poslovite od svojega prenosnika, ipada ali telefona, prosim, naredite to. Opomniki, ki vam brnijo ob glavi, vam ne bodo pustili spati. Razen če se sami odločite, da boste nehali biti njihov suženj.