V filmu Moderni časi iz leta 1936 je Charlie Chaplin, oblečen v delovne hlače, prišel v tovarno, vestno stopil za tekoči trak in z dvema ključema začel zategovati neskončni tok mimobežečih matic. Ko je trak začel teči hitreje, je Chaplin komično poudaril tisto, kar ve vsak tovarniški delavec: delo za tekočim trakom zna biti težko in naporno.

Daniel E. Lieberman, antropolog in harvardski profesor, že vse življenje preučuje človeško evolucijsko biologijo in je obenem direktor laboratorija za skeletno biologijo. Predmet njegovih raziskav je človeško telo. Njegovo monumentalno delo z naslovom Zgodba človeškega telesa govori, da je zadnjih sto petdeset let krepko spremenilo načine, kako jemo, delamo, potujemo, se spopadamo z boleznimi, vzdržujemo osebno čistočo in celo spimo: »Zdi se, kot da bi človeška vrsta doživela popolno preobrazbo,« piše. »Naše vsakdanje življenje bi bilo našim prednikom, ki so živeli le nekaj generacij pred nami, komaj doumljivo, pa vendar smo genetsko, anatomsko in fiziološko v bistvu enaki. Sprememba se je zgodila tako hitro, da je minilo premalo časa za kaj več kot trohico naravnega izbora.«



Problem debelosti

Zaradi večjih količin hrane, boljših sanitarnih in delovnih razmer se manj ljudi, zlasti otrok, okuži z nalezljivimi boleznimi in trpi zaradi pomanjkanja hrane, zato živijo dlje. Industrijska doba je, kot kaže, povzročila kompromis med manjšo umrljivostjo in podaljšano obolevnostjo. A prav tako je neizogibno, da se s starostjo povečuje verjetnost za nastanek mutacij, ki povzročajo raka, da poapnijo arterije, kosti izgubijo maso, poslabšajo pa se tudi druge telesne funkcije. Mnogo zdravstvenih težav je tesno povezanih s starostjo, zato se njihova pojavnost povečuje z rastjo populacij, ki imajo velik delež ljudi srednjih let in starostnikov.

»Po nekaterih ocenah se je število let, ki jih ljudje preživijo s svojimi funkcionalnimi nezmožnostmi, globalno povečalo za 28 odstotkov zgolj zaradi rasti prebivalstva, za skoraj 15 odstotkov pa zato, ker je zdaj več starih ljudi,« nadaljuje. »Pa vendar je v vsakem dodanem letu življenja, ki smo ga dosegli od leta 1990, le deset zdravih mesecev.« Med najbolj skrb vzbujajočimi boleznimi neskladja so tiste, ki nastanejo zaradi čezmernih spodbud, ki so bile v preteklosti redke. Najbolj tipične in razširjene med njimi so povezane z debelostjo, ki je posledica preveč vnesene energije.



Gibanje je življenje

Dokazi potrjujejo, da je mogoče živeti dolgo in zdravo življenje brez kroničnih nenalezljivih bolezni, ki povzročajo leta funkcionalno oviranega bivanja, vendar se kakovostno stara le malo ljudi. Kako torej? Jesti dovolj, a ne preveč. Premikati svoje telo, da ostaja prožno, kajti dlje in bolje živijo tisti, ki se gibajo. V delu Ikigaj – Japonska umetnost življenja (Héctor García in Frances Miralles) lahko preberemo, kaj sta avtorja opazila, ko sta obiskala Ogimi, vas z najbolj dolgoživimi ljudmi na svetu: »Tudi ljudje pri več kot osemdesetih in devetdesetih letih so zelo aktivni. Ne posedajo doma, ne gledajo skozi okno in ne berejo časopisov. Veliko hodijo, zgodaj vstajajo in gredo takoj po zajtrku plet na vrt. Ne ukvarjajo se posebej s kakšnim športom, vendar se med vsakodnevnimi opravili veliko gibljejo.«