Semena

Začnimo tam, kjer se začne tudi življenje rastline same, pri semenih. Konopljina semena so bogat vir beljakovin, imajo jih kar trikrat več kot soja in celo več kot goveje meso. Vsebujejo tudi vseh osem življenjsko pomembnih aminokislin. Njihovo razmerje je tako idealno za človeško telo, da mu pomaga pri izdelovanju protiteles in s tem krepi imunski sistem. V semenih je prav tako 40 odstotkov maščob, večina je esencialnih maščobnih kislin (linolenska kislina, omega-3 in omega-6). Te so nujno potrebne za pravilno delovanje možganov in presnove, rast in razvoj, zdrave kosti, rast last, obnavljanje kože ter močan imunski sistem. Konopljina semena vsebujejo tudi izredno blagodejno gama-linolensko maščobno kislino, ki jo najdemo le še v materinem mleku, nekaterih vrstah alg in svetlinovem olju. Vaše telo bo obvarovala pred boleznimi srca in ožilja, ublažila predmenstrualni sindrom, pomaga pa tudi pri zdravljenju alergij, luskavice in očesnih bolezni. V semenih konoplje je veliko mineralov, največ kalcija in železa, v sledovih pa tudi fosfor, magnezij, cink, baker in mangan. V nasprotju z drugimi deli rastline ne vsebujejo snovi THC, ki je odgovorna za psihoaktivne učinke konoplje na živčni sistem, zato jih lahko uživamo kar surova. Dodajte jih različnim jedem ali solatam ali pa jih zaradi blagega okusa po oreških jejte kar z žlico.



ALI STE VEDELI?
Konoplja je veljala za tako hranljivo in vsestransko rastlino, da je tudi Marija Terezija pri nas uveljavila zakone, ki so od vsakega kmeta zahtevali, da določen del zemlje poseje z njo.


Olje

Iz konopljinih semen stiskajo odlično olje. Hladno stiskano je temno zelene barve in vsebuje klorofil in karotenoide, kot je vitamin A, ki zagotavlja dober vid, močan imunski sistem in zdrav razvoj celic in tkiv. Podobno kot semena pomaga preprečevati bolezni srca in ožilja in lajša neprijetne učinke predmenstrualnega sindroma. Blagodejno vpliva tudi na težave in bolečine, ki se pojavljajo pri rakastih obolenjih, shizofreniji in multipli sklerozi. Konopljinega olja ne gre nikakor enačiti s hašiševim, ki ima zaradi vsebnosti THC povsem drugačne učinke na telo. Uživamo ga lahko v vseh mogočih oblikah. Načeloma z njim ne kuhamo ali ga segrevamo, še manj cvremo, saj že nekoliko višje temperature izničijo večino koristnih snovi. Zdravilne lastnosti se bodo najbolje ohranile, če olje hranite na temperaturi okrog 10 stopinj, recimo v hladilniku. Uživajte sveže, na solatah, v hladnih polivkah in omakah ter namazih. Kot zdravilo pa ga lahko vsako jutro užijete eno do dve žlici, najbolje zjutraj na tešče, saj se bodo dobre snovi tako najbolje absorbirale v telo.



ALI STE VEDELI?
Ameriška vlada je leta 1916 predvidevala, da bo do leta 1940 ves papir pridobljen iz konoplje, zaradi česar ne bi bilo treba posekati niti enega drevesa več. En hektar konoplje naj bi nadomestil kar štiri hektarje dreves.


Moka

Po stiskanju semen v olje ostanejo nekakšne tropine. Te posušijo in nato zmeljejo v prah ali moko. Od vseh vrst moke vsebuje konopljina največ vlaknin, a nič glutena. Ker so semenom s stiskanjem odvzeli večji del maščob, ima moka visoko koncentracijo beljakovin in je odlična hrana za športnike in aktivne ljudi. Še vedno vsebuje vse pomembne sestavine konopljinega semena, ki ugodno vplivajo na lase, kožo, oči in imunski sistem ter prebavo. Kot nadomestek obroka pomaga tudi pri izgubljanju teže. Konoplja ima visoko pH-vrednost, zato njena moka od vseh beljakovin deluje na telo najbolj alkalno ter tako preprečuje zakisanost. Ima prijetno aromo po oreških, zato jo lahko uporabljate tako v sladkih kot slanih jedeh. Z njo lahko zgoščujete juhe in omake, pri peki kruha, peciva in keksov pa, za boljše rezultate, z njo le delno nadomestite osnovno moko. Na policah bolje založenih trgovin boste našli tudi testenine iz konopljine moke. 



ALI STE VEDELI?
Psihoaktivno učinkovino THC, zaradi katere je konoplja doživela takšno preganjanje, najdemo v cvetu rastline. Kot drogo naj bi jo gojili in uporabljali v osrednji Aziji še pred razvojem pisave.


Industrijska raba

Že od nekdaj jo uporabljajo v raznovrstne industrijske namene. Steblo navadne konoplje je namreč bogato s celulozo. Lahko je dolgo od 20 cm pa vse do dveh metrov in je izredno trpežno in prožno. Že v Mezopotamiji in starem Egiptu so konopljina vlakna dodajali glinenim zidakom za trdnost. Izmed vseh rastlin ima najmočnejša vlakna, zato jo tudi danes uporabljajo za vezne, obložne in izolacijske materiale. Konstrukcije, izdelane iz konoplje, so trajnejše, cenejše, lažje in do okolja prijaznejše od betonskih, a prav tako trdne. To je dokazal že avtomobilski vizionar Henry Ford, ko je leta 1941 javnosti predstavil avtomobil, ki je bil poleg drugih naravnih materialov narejen tudi iz konoplje. Zaradi lažjega ohišja je bila poraba vozila manjša, motor pa je tekel na mešanico nafte in rastlinsko pridobljenega etanola. Iz celuloznih vlaken konoplje izdelujejo tudi papir in lepenko. Na tržišču še vedno prevladuje papir, narejen iz lesne celuloze, a vse do leta 1880 so bili vsi šolski učbeniki narejeni iz nje. Podobno velja za tekstil. Do leta 1820, ko so izumili stroj za odstranjevanje bombaževih semen, je bilo kar 80 odstotkov blaga iz konoplje. Iz stebel te vsestranske rastline je lahko pridobiti predivo za izdelavo sukancev, vrvic, ribiških mrež, vreč, šotorskih platen, jader, preprog pa tudi finega blaga za oblačila. Tudi polnila za ležišča, gasilske cevi, talne in zavorne obloge in jermeni pri motorjih so izdelani iz konopljinih vlaken. Poleg kakovosti in vsestranske uporabnosti je konoplja industrijsko in ekološko zanimiva predvsem zaradi hitre rasti in bogate količine pridelka. V nasprotju z drugimi surovinami namreč uspeva skoraj povsod po svetu, za njeno gojenje pa ni potrebna uporaba pesticidov in gnojil.