Okužbe dihal se razlikujejo po predelu okužbe. Prizadeta so lahko zgornja (nos, obnosne votline, žrelo, nebnici), srednja (grlo, sapnik), spodnja dihala (sapnice, pljuča) ali več delov dihal sočasno; odvisno od povzročitelja. Kar 90 odstotkov vseh povzročajo virusi. Prenašajo se s kužnimi kapljicami, ki jih oboleli širijo s kihanjem in kašljanjem, ter z neposrednim stikom. Zlasti prehlad se, če ga prenašajo rinovirusi, pogosto prenaša z dotikanjem.



Prehladna obolenja
Najpogostejša virusna okužba zgornjih dihal je prehlad. Povzroča ga več kot dvesto različnih virusov. Vsak preboli od dve do štiri praviloma nenevarni okužbi na leto – otroci jih imajo še večkrat, saj se v zaprtih krogih bliskovito razširjajo – zato so bolezenski znaki vsem dobro znani: imamo neprijeten občutek v nosu, iz katerega nam teče bister izcedek, kihamo – potem je izcedek rumen in gost, nos je praviloma zamašen –, lahko občutimo pekočo bolečino v žrelu, oči se vnamejo in čutimo utrujenost. Vročine praviloma nimamo, nekoliko povišana telesna temperatura je običajna pri otrocih. Posamezniki zbolevajo v eno- do petdnevnih intervalih. Težave trajajo povprečno en teden, blage okužbe izzvenijo same od sebe v dveh do treh dneh. Pri nekaterih se lahko razvije bakterijska okužba obnosnih votlin ali vnetje srednjega ušesa, zlasti pri otrocih.



V hladnem obdobju
Gripo, ki jo pogosto zamenjujemo s prehladnimi obolenji, povzročajo virusi influence, ki krožijo predvsem v hladnem obdobju. Poznani so trije: virus influence A, B in C. Zanjo smo dovzetni vsi. Obolenje se začne nenadno in nasprotno kot prehlad, ki ima lokalne klinične znake, sistemsko prizadene posameznika. Značilni bolezenski simptomi se pojavijo približno tri dni po okužbi z virusom influence. Bolnika, ki je utrujen in izčrpan ter ima visoko temperaturo – neredko do 40 stopinj Celzija – prežema občutek mrazenja, pestijo ga bolečine v mišicah in kosteh, glavobol, vsemu temu se pozneje pridružijo še dražeč občutek v žrelu, hripavost in suh kašelj. Počutje s padcem telesne temperature se izboljša v treh do osmih dneh, če bolezen poteka brez zapletov in je oboleli sicer v dobri fizični in psihični kondiciji, vendar lahko zaradi kašlja in oslabelosti okrevamo še več tednov. Še to: najbolj kužni smo tik pred pojavom gripe in nekaj dni po začetku.



Več akutnih okužb dihal
Ocene so, da za nalezljivo boleznijo vsako sezono zboli do deset odstotkov ljudi. »Sezona gripe se še ni začela. O povečanju števila bolnikov z gripo in gripi podobno boleznijo ambulante primarnega zdravstvenega varstva ne poročajo,« pojasni Eva Leban, dr. med. spec., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). »Opazno več je obiskov ambulant zaradi akutnih okužb dihal, zlasti majhnih otrok in v starostni skupini do 14 let. Takšen dvig je v tem obdobju pričakovan. V trenutnem obdobju je najpogostejši dokazan virus, ki povzroča obolenja dihal, rinovirus. Rinovirus je pogost povzročitelj prehladnega obolenja in povzroča boleče grlo, izcedek iz nosu, kašelj. Pridruženi simptomi so lahko povečana utrujenost, glavobol in bolečine v mišicah.« Sogovornica doda, da je stanje pojavljanja gripe tudi v Evropi in sosednjih državah mirno; trenutno se gripa pojavlja pri posamičnih primerih.



Če zbolimo
Če zbolimo, pri prehladu in gripi antibiotiki ne pomagajo, saj ne delujejo na viruse. V poštev pridejo le, kadar se bolezen zaplete z dodatno bakterijsko okužbo. Običajen prehlad mine sam od sebe: praviloma je neprijeten ter ni življenjsko ogrožajoč. Morebitni zaplet, denimo sinusitis, napovedujejo hud glavobol v čelnem predelu, značilno nosljav govor, bolečina v čelu pri sklanjanju in obračanju oči, vročina, gnojni izcedek iz nosu. Tedaj je primerno obiskati zdravnika. Bolnikom z gripo in povišano telesno temperaturo svetujemo počitek. Prav tako kot pri lajšanju simptomov prehlada je priporočljivo piti dovolj tekočine. Za lajšanje glavobola, mišičnih bolečin in zniževanje povišane telesne temperature jemljemo paracetamol, dražeč kašelj lahko umirjamo z enim od antitusikov. Če vročine ne moremo zbiti, ob vztrajanju hude utrujenosti z mrazenjem, pri težavnem in bolečem dihanju s kašljem, občutenju zmedenosti, premajhnem uriniranju, tiščanju za prsnico in nerednem ali izredno hitrem utripu srca je pregled pri osebnem zdravniku nujen. Ali obstajajo poleg simptomatskega zdravljenja gripe tudi protivirusna zdravila? »Proti gripi obstaja zdravilo, in sicer gre za inhibitor nevraminidaz virusa influence. Protivirusna zdravila lahko zmanjšajo resnost obolenja in nekoliko skrajšajo potek bolezni, še posebno če jih bolnik prejme hitro po začetku simptomov. Pri večini zdravljenje s protivirusnimi zdravili ni smiselno. Običajno jih predpišemo bolnikom, ki se zaradi težje gripe zdravijo v bolnišnici,« pojasni Eva Leban.



Okužbe prebolevamo različno dolgo
Odgovor na vprašanje, kakšna sta »normalno« in »nenormalno« prebolevanje virusnih obolenj, ni nedvoumen. Vsaka okužba je posledica več dejavnikov. »NIJZ nima podatka o trajanju akutnih okužb dihal. Potekajo različno dolgo, kar je odvisno od povzročitelja obolenja in imunskega stanja obolelega, pridruženih bolezni ter življenjskega sloga obolelega,« razloži Eva Leban.



Cepljenje proti gripi
Medtem ko je treba biti pri prehladu pozoren na higieno, še najbolj rok, se proti gripi lahko cepimo. »Cepljenje proti gripi priporočamo,« pravi Eva Leban in pojasni, da se imunost razvije približno dva tedna po njem, zaščita traja več mesecev. »Dobro je, da ga opravimo čim prej, najbolje, preden se začne povečevati število obolelih z gripo oziroma gripi podobno boleznijo. Sezona gripe se glede na analize prejšnjih let začne v začetku decembra, z vrhom konec januarja oziroma začetkom februarja. Cepljenje priporočamo vsem prebivalcem, zlasti pa tistim, ki bi lahko imeli težji potek bolezni (starejši od 65 let, kronični bolniki in njihovi družinski člani, ljudje, ki imajo izrazito povečano telesno težo, majhni otroci in njihovi družinski člani, nosečnice in njihovi družinski člani, zdravstveni delavci, drugi delavci v nujnih službah). Cepljenje poteka pri izbranem osebnem zdravniku ali na območnih enotah NIJZ. Cena znaša 14 evrov, za kronične bolnike, nosečnice in starejše od 65 let pa sedem evrov,« pove Eva Leban.