Nataša Kogoj

Večje ko so sanje, večji so demoni

Življenje je posvetila pomoči drugim, po študiju socialnega dela in izobraževanju za družinsko terapevtko je dolgo delala z invalidnimi osebami. V tem se je izpela, in čeprav je želja po pomoči še vedno tlela v njej, je bil čas za samostojno pot. Sprememba, kot so spremembe po naravi, ni bila lahka. Proces transformacije in uporabne rešitve je strnila v knjigi Vožnja v svobodo, zbirki zgodb in navodil, ki bodo iskalcem olajšale pot.

Kdaj se vam je porodila ideja, da svoje izkušnje strnete v knjigi?
Pri 53 letih sem pustila službo. Vse življenje sem delala kot vodja invalidske organizacije, kar me je dolgo izpolnjevalo, a je sčasoma postalo rutina. Že ob službi sem se veliko izobraževala, saj je znanje moja velika vrednota. Ko je dorasel še sin, nisem več imela izgovora, zbrala sem pogum in se odločila. Če sama nisem sposobna preživeti, potem pa nič, sem si rekla. Na izobraževanju dreamBuilder v ZDA sem nasanjala svoje sanje, česa si v resnici želim, nato je prišla resničnost. Večje ko so sanje, večji so demoni, ki pridejo na plan, to je pravi razlog za knjigo. Napisati, kako mi je bilo težko, čeprav sem imela potrebno orodje in znanje. Večina knjig omenja le pozitivne rezultate, pozabijo pa napisati, s koliko prepričanji se srečamo na poti. Z vprašanjem vrednosti, na primer, ali me bo življenje kaznovalo, ker sem pustila tako dobro službo, sem zato nehvaležna, ker hočem več. Trčila sem ob vsa mogoča prepričanja, za katera sploh nisem vedela, da jih imam. To je bilo drugo najtežje obdobje v mojem življenju. Želela sem povedati, da je mogoče živeti svoje sanje, a se je treba zavedati, da to prinese na dan marsikaj, za kar pa seveda obstajajo rešitve.

Sama sem že leta 2000 razmišljala, da si želim vsaj za polovični delovni čas na svoje, a si tega koraka preprosto nisem upala storiti. Cona udobja nas drži nazaj, kjer ostajamo ujeti v zanke. 

Imate tudi vi svojega mentorja?
Občasno sem za pomoč prosila svojega coacha, ki ga imam že skoraj dvajset let. Včasih delava bolj intenzivno, drugič manj. Kadar koli čutim stisko, si poiščem pomoč. Sami si težko pomagamo, ker ne vidimo iz svojih škatlic.


Vseeno se včasih dozdeva, da je mnogo svetovalcev, v resnici pa je le posameznik tisti, ki lahko spremeni svoje življenje, nihče drug.
Ko sem študirala družinsko terapijo, sem prešla veliko stopenj psihoterapije. Velikokrat nisem vedela, kaj je prav in kaj ne, svojega terapevta sem pogosto spraševala za mnenje. Coaching je za moje pojme korak naprej, pomaga ti, da se sam postaviš na svoje noge. Postavlja ti prava vprašanja, da se sam naučiš brskati po sebi. Tako te ne dela odvisnega od sebe, ampak te nauči razmišljati drugače. Seveda je dobro, da si v težkih okoliščinah poiščeš pomoč, vsak kdaj potrebuje podporo. 

Že kot enajstletna punčka sem čutila, da sem tukaj z namenom in da lahko ljudem veliko dam. To je bil razlog, zakaj sem se pri 30 ločila. Imela sem v redu moža, krasnega otroka, a sem želela več. 

Če se vrneva k uresničevanju sanj, najpogosteje je prva ovira pomanjkanje denarja. Vi ste na primer pustili varno službo, a od nečesa je vseeno treba živeti.
Sama za seboj nisem imela finančnega zavetja, razen zavedanja, da sem človek, vajen dela in akcije. Zavedala sem se, da kar tako ne bo šlo. Že prej sem imela popoldanske treninge, delavnice, jogo, ukvarjala sem se z dejavnostmi, ki so me izpolnjevale, obenem pa sem verjela, da mi lahko prinesejo finančno varnost. Mogoče je uspeti tudi iz nič, a moraš biti zelo delaven. To zahteva vizijo in akcijo, samo vizija ne pomaga.


Zakaj je ljudem težko iti na svoje? Leta močno garajo za drugega, a sami se ne upajo izpostaviti.
Varnost. Sama sem že leta 2000 razmišljala, da si želim vsaj za polovični delovni čas na svoje, a si tega koraka preprosto nisem upala storiti. Cona udobja nas drži nazaj, kjer ostajamo ujeti v zanke. Edina stvar, ki bi jo danes naredila drugače, je, da ne bi čakala. Že prej sem imela vse možnosti, a je bil strah, kako bom preživela, prevelik. 

Ni pomemben denar, pomembno je to, kaj si z njim uresničiš. 

Je popolnoma izginil? Kako se danes spopadate z njim?
Seveda se še pojavi, a veste, v čem je bistvena razlika: v tem, da se zdaj osredotočim na to, kaj znam in kaj sem že naredila, ne samo na to, kar mi ne gre dobro. To je bil zame bistveni preboj. Ko me danes začne popadati strah, se osredotočam na uspehe, vse korake, ki kažejo rezultate. Strah se mi zdi nekaj običajnega, konec koncev je gonilo, da iz sebe naredimo več. Ves čas se učim, vlagam energijo, čas in denar, zato menim, da uspeh ne izostane.


Ljudem pogosto manjka motivacije, preprosto nimajo volje za večje premike. Od kod vi črpate voljo?
Jaz sem borka, to tudi pišem v knjigi, že kot enajstletna punčka sem čutila, da sem tukaj z namenom in da lahko ljudem veliko dam. To je bil razlog, zakaj sem se pri 30 ločila. Imela sem v redu moža, krasnega otroka, a sem želela več. Življenje, ki se je takrat ponujalo, se mi ni zdelo tisto pravo zame, v njem nisem videla smisla. Cona ugodja je najhujša, trditev, da so stvari pravzaprav v redu. Strah, da bi sanjali, saj se tako ali tako ne bo uresničilo. Samo od sebe se vsekakor ne bo! V življenju me podpira otroška radovednost, otrok se nikoli ne vpraša, kako, ve le, česa si želi. To se mi zdi zelo pomembno, da obudimo radovednost.

Motor so moje sanje iz otroštva, a sem jih za dolgo pozabila. Rada imam hitrost, adrenalin, dobre avtomobile, to me preprosto privlači. Pri 45 letih sem prvič sedla na motor, nikoli prej nisem vozila niti mopeda. 

Veliko motivatorjev se oglašuje s trditvijo, da bodo ljudem pomagali do veliko denarja. Človek dobi občutek, da gre le za denar, pa se res v bogastvu skriva sreča? Dejstvo je, da denar omogoča večjo svobodo.
Menim, da gre oboje z roko v roki. Sama ne delam za denar, pravzaprav veliko stvari naredim zastonj. Se pa učim, da ne delam pod svojo ceno, lahko delam pro bono, a ne za plačilo, ki ne spoštuje mojega dela. Nisem prostitutka! Zato, da sem, kjer sem, sem vložila ogromno, veliko je bilo odrekanja. Vse sem ustvarila sama, nisem imela moža, ki bi me podpiral, imela sem starše, ki so mi določen znesek lahko posodili, a sem jim do centa vse povrnila. Zelo je pomembno, da se tega zavedaš, začneš dajati drugače, s srcem. Sama tako uživam, ko ljudem pomagam, ko slišim, da je nekdo stopil na pot sprememb. Verjamem, da se to povrne, da s srčnim in poštenim delom pride tudi denar. Ni pomemben denar, pomembno je to, kaj si z njim uresničiš. Moje sanje so popolnoma biološka prehrana. Že zdaj se trudim, a to je velik strošek, za prihodnost si želim, da bi lahko obiskala trgovino in si privoščila, kar koli si želim, od biološke hrane do kozmetike. Vem, zakaj, to je ključno. Želim si potovati, izobraževati, vsa leta sem denar vlagala v oboje. Zato, ker vem, kaj hočem. Kaj mi bo denar dal, da bom napolnila sebe in svojo dušo? Vedno pa del zaslužka namenjam v dobrodelne namene, dobro se z dobrim vrne.


V prostem času ste motoristka. Motor polni vašo dušo?
Motor so moje sanje iz otroštva, a sem jih za dolgo pozabila. Rada imam hitrost, adrenalin, dobre avtomobile, to me preprosto privlači. Pri 45 letih sem prvič sedla na motor, nikoli prej nisem vozila niti mopeda. Šla sem v avtošolo in rekla, da bi rada poskusila. Izpit za avto sem imela, dobra voznica sem, kolo tudi obvladam, zdelo se mi je, da je motor pač nekaj vmes. Tako sem šla na vožnjo, danes, ko gledam nazaj, je bilo od inštruktorja zelo pogumno, da me je dal na motor! Na voljo je bil samo kawasaki 750, to je precej velik motor, ampak znova, tega nisem vedela. Po eni uri sem se samostojno peljala, 29 ur vožnje kasneje sem imela tudi izpit, to je bilo to!

Nisem tip za motozbore, nekoč sem enega obiskala, pa mi ni bilo preveč všeč. Vožnja v množici in alkohol, temu se raje izognem! 

Se na izlete podajate sami ali v družbi?
Večinoma kar sama, včasih tudi s prijateljem. Veliko sva prevozila Italije, Italija je za mojo dušo. Nisem tip za motozbore, nekoč sem enega obiskala, pa mi ni bilo preveč všeč. Vožnja v množici in alkohol, temu se raje izognem! Čeprav je samotna vožnja prijetna, je že zaradi cestne varnosti bolje, da se na daljša potovanja odpraviš v družbi.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE