Zaselek brez duš

Vas Slapnik: kdo ga v resnici prodaja in kdo kupuje?

Gručasta vas, naslonjena na sončno pobočje Korada, najvišje točke Brd, je edini zaselek v »slovenski Toskani« brez stalnih prebivalcev. Brez prebivalcev sploh. Najnovejša pobuda za oživitev vasi obeta, da bo v izpraznjeni in propadajoči Slapnik vendar pljusknilo življenje.

Slapnik, 360 metrov nad morjem, je bil v svojih najboljših časih najpremožnejša vas v Brdih, o čemer pričajo tudi značilnosti bogatega stavbarstva, predvsem zanimivi, resda nemi, arhitekturni detajli. Mednje kajpak sodijo tudi razvaline, ki si jih je že zdavnaj prilastil neukročen bršljan. Slapnik, izrazito kmečko naselje s prekrasnim razgledom na briške griče, je popolnoma opuščen in izpraznjen že desetletja, kmalu po drugi svetovni vojni so se Slapenci – pridelke iz sadovnjakov in vinogradov ter najboljši kostanj marone so prodajali po Italiji – razselili najprej v večja mesta na Goriškem in na Koprsko ter v Avstralijo, sčasoma pa bržkone po vsem svetu.

Neobljudena, a ne pusta vas
V Slapnik v Goriških brdih ne usmerjajo kažipoti, dosežemo ga z odcepa ceste Vrhovlje–Korada, najbolje peš po makadamu. A čeprav je od sedanjosti odmaknjena, speča vas ni čisto osamela in brez človeškega glasu. Vas, ki propada, ponuja namreč očarljive motive slikarjem in fotografom. Tako med drugim piše na uradni spletni strani Brd. Popotnike, sploh tiste malo zagledane v preteklost, v zgornjem delu Goriških brd naravnost navdušujejo srečanja z ostanki davnine. Slapnik je namreč kljub razpadajoči podobi poln zanimivih motivov in kamnoseških detajlov, ki pričajo o nekdanjem živahnem utripu in dobrem življenju domačinov. Tisti, ki radi in veliko hodijo, vedo, da skozenj vodi ena od krožnih pohodnih poti češnjevega cveta – Brici so jih poimenovali po starih sortah češenj in na smernih tablah zapisali nekako tako, kot jih izgovorijo – razgibana Trcinka. Mimo Slapnika gre tudi Pot miru od Alp do Jadrana, ki povezuje dediščino soške fronte.



Sledovi časa v zbirki Slovenskega etnografskega muzeja
Slapnik zajema sedemnajst značilno briških hiš – v njih je prebivalo kakšnih osemdeset duš – in je postal spomenik nepremične kulturne dediščine lokalnega pomena leta 1985. A odštevanja prebivalstva ni ustavilo nič. Še najmanj obdobje po »furlanski« potresni katastrofi leta 1976, čeprav o tedanjem poskusu obnove pričata montažni hiši pred vasjo. Z izpraznjenimi domačijami so sčasoma v pozabo utonile tudi zgodbe, ki so se napletle okoli te male vasi. No, na srečo sledove življenja v času, ki je minil, ohranja gradivo Slovenskega etnografskega muzeja (SEM). »Gradivo o vasi Slapnik, ki ga hranimo v našem muzeju, je nastalo v sklopu 10. terenske raziskave t. i. Orlovih terenskih ekip, ki je potekala avgusta 1953 v Goriških brdih. To so bile vsakoletne sistematične terenske raziskave kustosov SEM, ki jih je leta 1948 vpeljal takratni ravnatelj dr. Boris Orel, član in vodja 18 ekip,« razloži Miha Špiček z oddelka dokumentacije SEM. Dediščina 23 fotografij in 22 risb iz Slapnika – podatki terenske raziskave so objavljeni na spletni strani SEM – zajema poleg stavbarstva tudi ljudsko gospodarstvo in notranjo opremo.



Ljudska kultura
»Zbirka Orlovih terenskih ekip je pomembna, ker prikazuje materialno, družbeno in duhovno kulturo določenih območij Slovenije iz obdobja po drugi svetovni vojni, ko je zaradi družbenih sprememb in pospešene industrializacije ter posledične selitve prebivalcev v mesta t. i. ljudska kultura začela izginjati. Tega se je zavedal tudi Boris Orel, ki je vseskozi poudarjal: čim več ujeti, rešiti – to je bila zanj prva naloga muzeja,« pojasni Miha Špiček. »Lahko rečemo, da je muzeju s tem terenskim delom uspelo rešiti pred pozabo veliko elementov izginjajoče dediščine. Zbrano gradivo je zaradi vse večje časovne oddaljenosti od njegovega nastanka postalo zelo vredno za muzej in etnološko stroko sploh. Preseglo je zgolj dokumentarno vrednost, ki jo je imelo ob nastanku pred sedemdesetimi leti in še nekaj desetletij po njem.« Ne le strokovnjakom, tudi laikom muzejska zbirka ne nazadnje odseva zanimiva obzorja preteklosti na slovenskih tleh. Tako denimo anali o Slapniku pred pozabo čuvajo imena nekdanjih domačij (ob nekaterih fotografijah stanovanjskih in gospodarskih poslopij so kustosi SEM že leta 1953 dodali opombo – zapuščeno), denimo pri Godcarju, pri Čežerinovih, pri Grbunovih, pri Hrastovih, pri Gocarju, pri Lajnarjevih, priimke, kot so Erzetič, Markočič, Markutič, Fikfak, ter besede, povezane s predmeti nekdanjega vsakdanjika: sevčedur (plug), bank (skrinja), zibu (zibelka), lomarč (omarica), polica (sklednik), štenge (stopnice), pajol (hodnik), šajon (stara pintarska žaga), čebelon (panj iz vrbja), drevo (plug), vinkla (mentrga) in tako naprej.



Bila je čudovita vas
Svojo, nekoliko manj v preteklost oddaljeno zgodbo pripoveduje Franko Markočič, ki se je v tem briškem biseru rodil in živel dvajset let. Lepo življenje je bilo to. Toliko bolj Brica zato stiska pri srcu, ko nemočen opazuje, kako nekateri obiskovalci, ko izvedo za vas, obsojeno na izumrtje, pridejo v Brda, se sprehodijo med ruševinami in iz zapuščenih hiš odnesejo, kar imajo za vredno. »Z kdo ve kakšnim namenom nekdo izruva okenski portal ali kamnite stopnice?! To se je sicer dogajalo ves čas, zadnji dve leti ali tri, ko se je o vasi razširil glas, pa je postalo bolj izrazito,« ne skopari z besedami Franko Markočič. Mimogrede, domačiji njegove družine v rodnem kraju se je reklo pri Godcarju. »Ko smo stalno živeli v vasi, skoraj ni bilo več otrok moje generacije, z bratom sva se družila z vrstniki iz sosednjih vasi. A vas kot vas, verjemite mi, je bila čudovita. Čudovita vas,« poudari Franko Markočič. »Vaščani smo bili med seboj povezani.« Kaj jo je pahnilo v pogubo? Upanje na boljše življenje, kajpa! »V mesto smo se razselili zaradi bližine služb. Mi smo odšli skoraj med zadnjimi.« In kako je nekdaj utripalo življenje v tej briški vasici? »Po opravkih, denimo v trgovino, se je hodilo v Kožbano, šolo sem obiskoval v Brdicah pri Kožbani, slabe tri četrt ure je bilo hoda,« pove sogovornik, ki razmišlja o vrnitvi h koreninam. Oživljanje Slapnika pozdravlja. »Upam, da se načrt o obnovi vasi uresniči. Projekt rekonstrukcije se mi zdi zanimiv.« Nekdanji prebivalec Slapnika se je odločil, da svoje nepremičnine v vasi proda, na zemljišču ob robu vasi pa si želi postaviti novo hišo.



Načrt preporoda
Načrtov za arhitekturno in urbanistično revitalizacijo Slapnika je bilo v preteklosti že nekaj. Letošnjega aprila naj bi Slapnik vendar dočakal začetek oživitve predolgo zapuščenih nepremičnin kulturne dediščine. Idejna zasnova je, da naj bi novi lastnik – neuradno britanska medijska hiša BBC – tudi posnel resničnostni šov o celovitem preporodu Slapnika. »Občina Brda se je vključila zaradi promocijskega učinka projekta, saj bodo resničnostni šov spremljali po vsem svetu, in interesa oživiti zapuščeno vas. Investitorju občina pomaga pri navezovanju stikov z lastniki nepremičnin in pogajanjih za odkup zemljišča. Druge postopke pelje investitor,« navajajo iz urada župana občine Brd Franca Mužiča. Dodajajo, da je projekt za občino Brda zanimiv in pomemben tudi zaradi modela razpršenega hotela, ki bo dal dodatne zaposlitve na območju, ki je sicer zelo oddaljeno od urbanih središč. »Velja izpostaviti, da se občina Brda pri tej zadevi ne more finančno vključevati, ker za to nima na voljo dovolj finančnih sredstev. Sredstva bo nosilec projekta pridobil od določenih tujih vlagateljev projekta.«



Slapnik – najprej evropska vas, potem razpršeni hotel
Občina Brda za izognitev špekulativnim prijemom podpira odkup nepremičnin Slapnika v paketu. »Velja poudariti, da smo pridobili uradno cenitev nepremičnin, konkretna cena odkupa je še stvar pogovorov. Projekt še nima gradbenega dovoljenja, smo v fazi pridobivanja soglasja za prodajo nepremičnin lastnikov, ki živijo v Avstraliji. V trenutku, ko se bodo za odkup odločili vsi lastniki v postopku, bo stekla naslednja faza: odkup nepremičnin. Sledila bo vloga za izdajo gradbenega dovoljenja.« Z občine Brda opišejo, da ima projekt revitalizacije Slapnika dva glavna dela: »Osnovni je obnova vseh 17 objektov v skladu s smernicami spomeniškega varstva in drugih meril (denimo, da bo protipotresno varna), v katerih bi ponudili 17 apartmajev (ali več) visoke ravni.« Območje naj bi bilo samooskrbno. Obnova (poleg arhitekta Alessia Prinčiča sta v projekt vključena tudi ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine), ki jo bodo spremljale televizijske kamere, bo trajala še tri do štiri leta. »V prvi fazi naj bi Slapnik postal neke vrste evropska vas, kjer bi v posameznih hišicah prebivali ljudje različne narodnosti,« še izpostavijo na občini Brda. »Kasneje naj bi to preraslo v razpršeni hotel. Cilj je, da bi vas postala samozadostna.«

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE