OBALNE LEPOTE

V tem slovenskem obmorskem mestu se nahaja ena najbolj romantičnih hiš

Piran in Portorož ter njuno okolico je vredno obiskati tudi izven turistične sezone. Takrat ju je mogoče doživeti na povsem drugačen in tudi bolj pristen način.
Fotografija: Piran FOTO: Črt Piksi
Odpri galerijo
Piran FOTO: Črt Piksi

Slovenska obala je najbolj obljudena v poletnem času, ko si jo mnogi izberejo za svojo počitniško destinacijo ali pa se odločijo tam preživeti le dan ali vikend ter se naužiti ležanja na plaži in plavanja v morju. Se je pa do nje smiselno podati tudi izven poletne sezone, ko lahko spoznamo tudi njeno drugo plat. Sprehodi ob morju, ko ni več gneče ter se lahko v polnosti posvetimo občutenju vetra v laseh, vonju soli v zraku in prisluhnemo bučanju valov, so lahko še toliko bolj čarobni. Poleg tega lahko v Piranu, Portorožu in njuni okolici obiščemo številne znamenitosti, ki nas bodo prevzele. Razkrivamo vam nekatere izmed njih.

Forma viva

V Portorožu na polotoku Seča se nahaja prav posebna zbirka kamnitih skulptur, kjer bodo na svoj račun prišli ljubitelji umetnosti in tudi tisti, ki jih bo sem prinesla radovednost. Zbirka je začela nastajati že leta 1961, pobudo zanjo pa sta dala slovenska umetnika Jakob Savinšek in Janez Lenassi. Od takrat dalje se je v njej znašlo že več kot 130 kamnitih kipov, ki so jih oblikovali kiparji iz več kot 30 držav. Forma viva je še toliko bolj posebna zato, ker jo obdaja čudovit nasad piranskih avtohtonih sort oljk, iz parka pa lahko hkrati občudujemo čudovit razgled na portoroški zaliv in okolico. Zbirka skulptur se nahaja tik nad avtokampom Lucija. Ogledati si jo je možno kadarkoli, vstop v park pa je brezplačen.

Forma viva v Seči FOTO: Mužič Janez
Forma viva v Seči FOTO: Mužič Janez

Krajinski park Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so naše največje delno delujoče soline, ki so locirane pri Sečovljah na ustju rek Dragonje in Drnice ter se razprostirajo na površini 650 hektarjev. Soline, kot jih poznamo danes, izvirajo iz karolinške dobe, prvič pa so bile pisno omenjene v Piranskem statutu iz leta 1274. Način solinarjenja, ki izvira iz preteklosti in se ga tukaj do določene mere poslužujejo še danes, je nekaj posebnega tudi v sredozemskem merilu. Poleg solin si lahko obiskovalci ogledajo tudi številne ptice, ki so tukaj našle svoj dom, obsežne travnike slanuš (rastlin, ki uspevajo na slanih tleh) in preko 100 opuščenih solinarskih hiš.

Krajinski park Sečoveljske soline lahko obiščete vse dni v letu. Od začetka novembra do konca marca je odprt med 8. in 17. uro. V tem času bodo morali odrasli za vstopnico poravnati šest evrov, dijaki, študenti in upokojenci štiri evre, medtem ko je vstop za otroke do šestega leta starosti brezplačen. Muzej solinarstva, ki je urejen v sklopu parka, je v zimskem času zaprt. Obiskati ga je mogoče od aprila do oktobra.

Sečoveljske soline FOTO: Jure Eržen
Sečoveljske soline FOTO: Jure Eržen

Sprehajalna pot od Fiese do Pirana

Ena najlepših sprehajalnih poti na naši Obali, na kateri se boste lahko dodobra naužili pogledov na morje, je zagotovo pešpot, ki je speljana med Fieso in Piranom. Ponuja izjemne razglede na zalive in številne jadrnice, v ozadju pa lahko v lepem vremenu občudujemo tudi italijansko obalo. Pot ves čas poteka po ravnini in je utrjena, zato se je po njej možno odpraviti tudi z otroškim vozičkom. Pot se začne pri kampu v Fiesi, kjer se lahko spotoma ustavite še pri tamkajšnjih jezerih. Jezeri v Fiesi sta nastali kot posledica odkopavanje gline za potrebe nekdanje opekarne. Manjše jezero je sladkovodno, medtem ko je večje povezano z morjem, zato se v njem mešata sladka in slana voda. Jezeri sta bogati z morsko in sladkovodno favno in floro, predstavljata pa tudi prijetno točko za počitek.

Pešpot med Piranom in Fieso FOTO: Uroš Hočevar
Pešpot med Piranom in Fieso FOTO: Uroš Hočevar

Benečanka

Benečanka je prav posebna in hkrati najstarejša hiša, ki se nahaja na Tartinijevem trgu. Zgrajena je bila namreč že v 15. stoletju, zaznamuje pa jo beneško-gotski slog, saj lahko na njej opazimo lepo oblikovane arhitekturne člene in bogato kamnito okrasje s tipičnim gotskim vogalnim balkonom. Obiskovalci se še posebej navdušujejo nad zgodbo, ki naj bi stala za to zgradbo.

Legenda pravi, da so se nekoč, ko je bil Piran še del Beneške republike, po njegovih ulicah sprehajali bogati beneški trgovci. Nekoč naj bi se eden od njih zaljubil v mlado Pirančanko. V znak ljubezni je dal zgraditi hišo Benečanko, na njej pa lahko še danes opazimo napis »Lassa pur dir«, kar v slovenščini pomeni »Pusti, naj govorijo.« S tem je imel v mislih meščane, ki so opravljali Pirančanko, ker so ji bili nevoščljivi zaradi ljubezni, ki je vzklila med njo in bogatim Italijanom.

Benečanka FOTO: Miran Kambič
Benečanka FOTO: Miran Kambič

Akvarij Piran

Če bi se želeli spoznati z bitji, ki jih lahko najdemo v našem morju, ali pa bi radi najmlajšim pričarali prav posebno izkušnjo, se je smiselno odpraviti v akvarij Piran. Tam si lahko namreč ogledate kar 140 različnih organizmov, med katerimi seveda prevladujejo ribe, kot so brancini, orade, črniki, fratri, babice in špari. Sicer pa boste lahko opazovali tudi morske konjičke, številne rake, školjke, polže in hobotnice. Akvarij lahko obiščete v katerem koli letnem času. Odprt je od torka do nedelje med 10. in 17. uro. Odrasli bodo za vstop odšteli pet evrov; otroci, dijaki, študenti in upokojenci pa tri in pol evra.

Kaval ali konj v Akvariju Piran. FOTO: Jure Eržen
Kaval ali konj v Akvariju Piran. FOTO: Jure Eržen

Tartinijeva hiša

Tudi Tartinijeva hiša se uvršča med najstarejše v Piranu. Od konca 17. do konca 19. stoletja je bila sicer deležna številnih posegov. Od leta 1946 dalje ta predstavlja sedež Skupnosti Italijanov. Giuseppe Tartini, ki se je tukaj rodil in preživel svoja mlada leta, je bil sicer skladatelj in glasbeni teoretik.

Danes si lahko v Tartinijevi hiši ogledate njegovo spominsko sobo ter nekatere njegove predmete, kot so posmrtna maska, violina, črtalnik in pisma ter se tako bolje spoznate z njegovim življenjem. S Facebook profila rojstne hiše tega priznanega glasbenika je razvidno, da je Tartinijeva hiša za obiskovalce odprta od petka do nedelje. V petek jo lahko obiščete med 15. in 18. uro, v soboto med 10. in 18. uro, v nedeljo pa med 10. in 13. uro. Odrasli bodo za vstopnico odšteli štiri evre, otroci dva evra, študenti, dijaki in upokojenci pa tri evre.

Tartinijeva hiša FOTO: Jože Suhadolnik
Tartinijeva hiša FOTO: Jože Suhadolnik

Preberite še:

V prodaji

Ne spreglejte