NAJLEPŠI RAZGLEDI NA PRESTOLNICO

To so najlepši hribi, ki jih je vredno obiskati v okolici Ljubljane

Ljubljana nudi številne možnosti za krajše izlete. Do teh vrhov vodijo lahke pohodniške ali sprehajalne poti, na vrhu pa vas pričakata gostilna in lep razgled.
Fotografija: Čeprav hribi v bližnji okolici Ljubljane niso tako visoki, je pogled z njih, zlasti ob zgodnjih jutranjih urah, ko se dolina kopa v meglicah in oblakih, pravljičen. Foto: Vornac Vogel/delo
Odpri galerijo
Čeprav hribi v bližnji okolici Ljubljane niso tako visoki, je pogled z njih, zlasti ob zgodnjih jutranjih urah, ko se dolina kopa v meglicah in oblakih, pravljičen. Foto: Vornac Vogel/delo

Včasih se za lepo izkoriščen dan ni treba odpraviti daleč. Če živite v Ljubljani ali okolici in imate na razpolago le malo časa ali vam ni do vožnje v bolj oddaljene kraje, se lahko na rekreacijo, v naravo in po lep razgled odpravite na katerega od naslednjih hribov.

Šmarna gora in Grmada

Šmarna gora velja med Ljubljančani za zelo priljubljen pohodniški vrh, do katerega lahko prispete v pol ali največ eni uri hoje; odvisno po kateri poti se podate. Hribovje, ki se razprostira sredi Ljubljanske kotline, ima dva vrhova; zahodni vrh je Grmada (676 m), vzhodni pa Šmarna gora (669 m). Če imate dovolj časa in energije, se lahko med izletom povzpnete na oba.

Medtem ko vas na Grmadi pričakajo mir, klopca in razgledna točka, je Šmarna gora običajno precej obljudena (sploh ob vikendih). Na njenem vrhu so cerkev Matere božje, gostilna s tradicionalno slovensko hrano, v kateri se lahko okrepčate, in zvonček želja. 

Grmada je postala ena bolj obljudenih izletniških in rekreativnih točk v ljubljanskem zaledju. FOTO: Gašper Završnik
Grmada je postala ena bolj obljudenih izletniških in rekreativnih točk v ljubljanskem zaledju. FOTO: Gašper Završnik

Za to ljubljansko hribovje je značilna izredno pestra rastlinska sestava (kar 832 rastlinskih vrst). Tukaj lahko najdemo skoraj tretjino vseh rastlinskih vrst, ki rastejo v Sloveniji. Če bi se radi bolje spoznali z njimi, se lahko na Šmarno goro podate po Gozdni učni poti, ki jo označujejo zeleno-rumene markacije. Sicer pa na Šmarno goro vodi preko 10 poti. 

Vrh Šmarne gore. Foto: Jure Eržen
Vrh Šmarne gore. Foto: Jure Eržen

Največ ljudi izbere pot čez Spodnjo Kuhno, ki se začne pri urejenem plačljivem parkirišču v Tacnu, sicer pa se lahko do vrha podate tudi po cesti, po Romarski, Šmartinski ali Partizanski poti. Za najbolj zahtevno velja Pogačnikova pot iz Vikrč, ki je plezalna in zato predstavlja dober poligon za tiste, ki se pripravljajo na zahtevnejše ture v visokogorju. 

Rašica (vrh Staneta Kosca)

Tudi Rašica (641 m), ki leži severno od Ljubljane, je vrh, ki ga Ljubljančani množično obiskujejo. Hrib je sestavljen iz apnenca, zato lahko na območju opazimo veliko vrtač in kraških jam. Tukaj uspevata tudi zaščiteni rastlinski vrsti lepi čeveljc in močvirski tulipan. Na vrhu nas pričakata planinski dom z gostinsko ponudbo in 17-metrski razgledni stolp, s katerega se odpira razgled na večji del osrednje Slovenije in Kamniško-Savinjske Alpe. 

PREBERITE ŠE -> Čudovite slovenske vasi, v katerih ne živi več nihče

Do vrha vodi več poti z različnih izhodišč in skoraj vse so dobro označene z markacijami. Eno od izhodišč, od koder se lahko podate na izlet, je grad Jablje pri Mengšu. Zapeljemo na trzinsko obvoznico, nato pa z vožnjo nadaljujemo proti Kamniku. Tik pred koncem Trzina nas oznake za Jablje usmerijo levo na ožjo lokalno cesto, po kateri se peljemo do zaselka Jablje. Parkiramo na enem od parkirišč v bližini gradu. Nato se podamo po markirani gozdni poti, ki nas nekoliko kasneje privede do asfaltirane ceste, kjer zavijemo levo in pot nadaljujemo po njej navzgor. Zadnji del poti ponovno poteka skozi gozd.

Rožnik

Rožnik je že od prve polovice 19. stoletja dalje priljubljena izletniška točka Ljubljančanov. Peš nam je dosegljiv neposredno iz centra Ljubljane. Ima tri vrhove; najvišji je Šišenski (430 m), najbolj oblegan Cankarjev (394 m), najmanj poznan in najnižji pa je Drenikov vrh. Velik del jugozahodnega pobočja Rožnika zaseda ljubljanski živalski vrt. 

Rožnik Foto: Javni Zavod Turizem Ljubljana
Rožnik Foto: Javni Zavod Turizem Ljubljana

Cankarjev vrh je bil poimenovan po našem pomembnem pisatelju Ivanu Cankarju, ki je nekdaj domoval tukaj. Na mestu, kjer je nekoč stala njegova hiša, je zdaj gostilna, kjer se je možno okrepčati. V njej je urejena tudi Cankarjeva spominska soba. Na Cankarjevem vrhu lahko poleg tega opazimo cerkev Marijinega obiskanja in doprsni kip Ivana Cankarja. 

Na Cankarjevem vrhu Rožnika stoji tudi doprsni kip Ivana Cankarja. Foto: Dejan Javornik
Na Cankarjevem vrhu Rožnika stoji tudi doprsni kip Ivana Cankarja. Foto: Dejan Javornik

Na Cankarjev vrh se je možno povzpeti iz Mosteca ali Tivolija. Iz Tivolija vodi nekaj poti, med katerimi je najbolj zanimiva Jesenkova učna pot, tekom katere je z napisi označenih 30 dreves. Druga možnost je, da se na vrh podamo po široki makadamski poti, ki se začne na koncu Jakobovega sprehajališča.

Orle

Orle (458 m) je zaselek v občini Škofljica, ki ga nekateri imenujejo tudi Češnjevo naselje, saj naj bi bilo tukaj doma najboljše češnjevo žganje v Sloveniji. Tukaj stoji Gostilnica Orle, v kateri lahko naročimo pice ali druge jedi. V sklopu gostilne je bil nedavno urejen tudi razgledni stolp, ki ponuja še boljši razgled na okolico. Nedaleč od gostilne je urejen park, v katerem si je možno ogledati damjake. 

PREBERITE ŠE -> Najlepši slovenski botanični vrtovi, ki očarajo s svojo lepoto

Eno od izhodišč za vzpon na Orle je v bližini cerkve sv. Urha, ob kateri je urejeno brezplačno parkirišče. Če se iz centra Ljubljane peljete po Litijski cesti mimo Bizovika proti Sostrem, boste na desni strani zagledali hotel Stil, pri katerem zavijete desno na Cesto II. Grupe odredov, nato pa še enkrat zavijete na desno, takoj, ko je to mogoče, in nadaljujete z vožnjo naravnost do konca ceste, pri čemer se boste pripeljali direktno do omenjene cerkve. Sprehajalna pot do Orl je gozdna in široka ter večinoma ravninska. Označena je z zelenimi puščicami in vas bo do cilja pripeljala v približno uri in 10 minut hoje.

Toško Čelo

Toško čelo je 590 metrov visok hrib, ki se bohoti nad istoimensko vasjo. Nanj se bodo z veseljem podali tisti, ki bi se radi izognili gneči, saj je veliko manj obljuden kot Šmarna gora in Rožnik. Nekaj deset metrov pod vrhom se nahaja lovska koča Toško Čelo z gostinsko ponudbo. Z vrha lahko obiskovalec občuduje razgled na Ljubljano in okoliška hribovja.

Toško čelo Foto: Igor Mali
Toško čelo Foto: Igor Mali

Na Toško Čelo vodi več poti. Če se boste podali po tisti z izhodiščem v Podutiku, boste na vrh prispeli v eni uri hoje. Do izhodišča se boste pripeljali, če boste ljubljansko obvoznico zapustili na izvozu Ljubljana – Podutik, nato pa boste vožnjo nadaljevali proti Podutiku, kasneje pa Dobrovi in Polhovem Gradcu. Še preden se začne cesta bolj izrazito vzpenjati proti prelazu Preval, boste prispeli do avtobusnega obračališča v Podutiku. Parkirate lahko na primernem mestu v bližini, pri avtobusni postaji pa boste nato opazili markacije, ki vas bodo usmerile na travnik in kasneje v gozd.

Preberite še:

V prodaji

Ne spreglejte