NAŠA IZJEMNA JAMA

Ta slovenska jama zaradi svoje lepote in unikatnosti slovi po vsem svetu

Škocjanske jame so nekaj posebnega, saj se ponašajo z največjim podzemnim kanjonom na svetu. Gre za sistem vodnih jam, ki ga je oblikovala reka Reka.
Fotografija: Park Škocjanske jame, foto: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Park Škocjanske jame, foto: Jože Suhadolnik

Slovenija je znana po svojem bogatem jamskem svetu, in čeprav je Postojnska jama prva, ki si jo turisti ogledajo, po svoji lepoti za njo prav nič ne zaostajajo Škocjanske jame.

Škocjanske jame se nahajajo na skrajnem jugovzhodu našega kraškega sveta, blizu Divače. Gre za sistem vodnih jam, skozi katerega teče reka Reka in je sestavljen iz številnih rovov, udornic, naravnih mostov, ponorov, ponvic in raznovrstnih kapnikov. Med vsemi jamami so Škocjanske jame nekaj posebnega, saj se ponašajo z največjim podzemnim kanjonom na svetu, poleg tega pa so Škocjanske jame z okolico zelo bogate z naravnimi vrednotami, še posebej s kraškimi pojavi. Tukaj lahko najdemo tudi veliko število živalskih in rastlinskih vrst na relativno majhnem območju. Med rastlinami lahko najdemo tako alpske vrste, kot je avrikelj, kot submediteranske vrste, kot so venerini lasci. V sami jami lahko opazimo skalne golobe in netopirje.

Prvi zapisi o Škocjanskih jamah naj bi nastali leta 1819, 20 let pozneje pa se je 120 metrov globoko s splavom vanje spustil vodovodni mojster Jakob Svetina, saj je želel ugotoviti, kako iz nje zajeti vodo za tržaški vodovod. Najgloblje v jamo so se v tistem času spustili rudarji iz Idrije; 450 metrov. O lepotah Škocjanskih jam se je po vsej Evropi govorilo že v 19. stoletju, zaradi česar so jo obiskali številni znanstveniki: dr. Adolf Schmidl in brata Miller, speleologi z Dunaja, Anton Hakej in Viljem Putick s Češke, Josip Marinič iz Trsta ter kasneje številni Italijani.  

Vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine in del Nature 2000

Škocjanske jame so vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine in zasedajo posebno mesto med naravnimi spomeniki sveta. Da bi to izjemno naravno vrednoto še dodatno zavarovani, je bil leta 1996 ustanovljen Regijski park Škocjanske jame, ki obsega jamo z okolico, njegova površina pa znaša 400 hektarjev. Poleg tega so Škocjanske jame evidentirane kot del omrežja Natura 2000 in ekološko pomembno območje, s čimer so še dodatno zaščitene pred posegi, ki bi jim lahko škodovale.  

PREBERITE ŠE -> To je eden najbolj nenavadnih krajev čez mejo, ki ga je vredno obiskati

Škocjanske jame je ustvarila reka Reka. Ta sprva teče po površju iz neprepustnega fliša, po 50 kilometrih toka pa naleti na apnenec, zaradi česar začne počasi ponikati v podzemlje, na površje pa znova privre v bližini Tržaškega zaliva. V Škocjanskih jamah je moč videti orjaške kapnike, podzemne vodne brzice in jezerca. Ena njenih posebnosti je tudi Dvorana ponvic, kjer lahko občudujemo do dva metra velike sigaste kotlice, ki se vrstijo druga nad drugo, s čimer tvorijo stopničasto pobočje. Podzemni kanjon, ki je dolg 1400 metrov in je visok 150 metrov, se nahaja v Svetinovi dvorani. Na tem delu tvori reka številne brzice in slapove.   

Ogled traja dve uri in pol ter poteka v spremstvu vodnika

Ogled Škocjanskih jam traja približno dve uri in pol. Prične se pri sprejemnem centru, od koder se boste z vodnikom podali proti udornici Globočak, kjer je vhod v samo jamo. Najprej si ogledate Tiho jamo, suhi fosilni rov, ki se ponaša z raznovrstnimi kapniki, ter Veliko dvorano, kjer se nahaja Orjak, eden največjih kapnikov v Škocjanskih jamah.

V nadaljevanju sledi obisk Šumeče jame, kjer se obiskovalci srečajo z reko Reko in prisluhnejo njenemu bučanju ter se podajo skozi enega največjih podzemnih kanjonov v Evropi. Sledi kratek povratek na površje, nato pa se obiskovalci samostojno podajo v Veliko dvorano, eno največjih udornic v Sloveniji.

V Tominčevi jami, mimo katere poteka pot, so bili najdeni številni arheološki predmeti. Obiskovalci prispejo v Malo dolino, nato pa nadaljujejo z ogledom Mahorčičeve in Mariničeve jame, ki leži pod vasjo Škocjan. Po izhodu iz jame sledi vzpon do vasi Matavun, kjer prečkamo cesto in sledimo oznakam, ki vodijo do sprejemnega centra, kjer se je ogled začel.

PREBERITE ŠE -> To so najlepši hribi, ki jih je vredno obiskati v okolici Ljubljane

Odrasli bodo za vstop odšteli 16-24 evrov (odvisno od meseca ogleda), upokojenci in študenti 12-18 evrov ter otroci 7,5-12,5 evra. Natančen urnik ogledov je naveden na uradni spletni strani. Ogled poteka v slovenskem in angleškem jeziku. Dolžina poti znaša pet kilometrov, obiskovalci pa morajo pri tem premagati 1000 stopnic. Možno je tudi izbrati krajšo verzijo izleta, pri čemer se ogled zaključi po treh kilometrih hoje in 500-800 stopnicah, vendar je treba v tem primeru jamo zapustiti v Veliki dvorani.

Pred vstopom v jamo se je treba primerno obleči in obuti. Priporočljiva je udobna športna oprema, v primeru dežja pa je treba s seboj vzeti tudi dežnik, saj del ogleda poteka po odprtem. Fotografiranje jame ni dovoljeno, prav tako pa si jame ni možno ogledati skupaj s hišnimi ljubljenčki.

Preberite še:

V prodaji

Ne spreglejte