Planinska koča na tem slovenskem vrhu slovi po dobri hrani in velikih porcijah
Dobrča se s 1634 metri nadmorske višine dviga med Begunjami na Gorenjskem in Tržičem. Gre za najjužnejši vrh skupine Stola. Geološko se uvršča med Kamniške Alpe, medtem ko jo z zemljepisnega vidika prištevamo h Karavankam. Dobrčo obdajajo gozdnata pobočja, njen vrh pa je manj poraščen, zaradi česar se z njega ob jasnih dneh odpira veličasten razgled. Razgled na okoliške kraje je sicer možno občudovati že, ko pridemo do koče na Dobrči, ki se nahaja nekoliko nižje. Občudujemo lahko pogled proti Kriški gori, Storžiču in nekoliko bolj oddaljenim Kamniško-Savinjskim Alpam. Na jugu nam pogled seže čez Ljubljansko kotlino in Jelovico, na zahodu pa lahko vidimo Blejsko jezero. Na Dobrčo se je možno povzpeti po različnih pohodniških poteh. Najbolj priljubljena izhodišča so Brezje pri Tržiču, Hudi graben in Srednja vas. Na vrhu vzpetine se nahaja skrinjica z žigom.
Koča na Dobrči prejela naziv najbolj priljubljene planinske koče
Koča na Dobrči je leta 2012 s strani obiskovalcev v skupini akcije Planinske zveze Slovenije in časnika Nedelo prejela laskavi naziv najbolj priljubljene planinske koče. Koča nudi obiskovalcem tako hrano kot prenočišče. V gostinskem prostoru se nahaja 40 sedežev, v šestih sobah pa je na voljo 22 postelj. Koča je med 1. junijem in 30. septembrom odprta vsak dan, med 1. oktobrom in 31. majem pa od četrtka od 11. ure do nedelje do 16. ure. Hkrati je, kot navajajo na uradni spletni strani, odprta tudi ob praznikih in v času počitnic.
Obiskovalci koče pogosto pohvalijo prijazno osebje, dobro hrano in velike porcije. Kot je napisano na njihovi spletni strani, so v ponudbi vedno tri različne enolončnice, ajdovi žganci, kislo zelje, pečenice, krvavice, pečena svinjska rebra, sirovi štruklji, jabolčni zavitek, v pašni sezoni pa tudi kislo mleko.
Vzpon na Dobrčo, izhodišče Brezje pri Tržiču
Kot omenjeno lahko do vrha pridemo na več načinov. Eden od njih je, da za izhodišče izberemo Brezje pri Tržiču, ki se nahaja na 677 metrih nadmorske višine. Ta pot je lahka in dobro označena z markacijami, do vrha pa boste prišli v dveh urah in 30 minutah.
Da bi prišli do izhodišča, se moramo najprej zapeljati po avtocesti Ljubljana – Jesenice, ki jo zapustimo na izvozu Ljubelj. Z vožnjo nato nadaljujemo v smeri Tržiča. Med potjo bomo zagledali bencinsko črpalko. Tik pred njo zavijemo desno v smeri Tržiča, nato pa levo v smeri proti Begunjam. Nato se peljemo proti vasi Brezje pri Tržiču. Kmalu bomo zagledali cerkev, v njeni bližini pa parkirišče, kjer lahko parkiramo.
Pot nadaljujemo peš in sicer po cesti proti Begunjam, vendar po njej hodimo le toliko časa, dokler se ta ne prične spuščati. Tedaj zagledamo odcep na desno in ga izberemo. Gre za cesto, ki vodi na Bistriško planino. Na križišču lahko zasledimo planinske oznake za Dobrčo. Po tej cesti hodimo le nekaj minut, nato pa na križišču izberemo levo pot v smeri Dobrče. V nadaljevanju sledimo markacijam.
Vzpon na Dobrčo, izhodišče Bistriška planina
Ena izmed možnosti, da se povzpnemo na Dobrčo, je, da izberemo izhodišče Bistriška planina, ki se nahaja na 1057 metrih nadmorske višine. V tem primeru nas do vrha loči 577 višinskih metrov. Tudi ta pot se po pohodniških kriterijih uvršča med lahke in dobro označene z markacijami, do vrha pa bomo potrebovali še nekoliko manj časa, kot če bi izbrali prvo predlagano pot; eno uro in 30 minut.
Da bi prišli do izhodišča, se moramo najprej zapeljati na avtocesto Ljubljana – Jesenice, ki jo zapustimo na izvozu Ljubelj. Nato se peljemo naprej po cesti v smeri proti Tržiču. Na poti opazimo bencinsko črpalko. Tik pred njo zavijemo desno v smeri Tržič. Nato takoj zavijemo levo v smeri Begunj. Pot nadaljujemo naprej do vasi Brezje pri Tržiču. Ko pridemo v omenjeno vas, na vrhu klanca zavijemo desno proti Bistriški planini. Po približno 100 metrih pridemo na križišče, na katerem zavijemo desno in z vožnjo nadaljujemo po gozdni cesti. Ta se najprej precej strmo vzpenja in nas pripelje do Bistriške planine, kjer lahko avto pustimo na parkirišču ob cesti.
Pot nadaljujemo po vzpenjajoči makadamski cesti, ki nas po krajšem času pripelje na Breško planino. Prepoznamo jo po leseni koči. Cesta nas nato pripelje na razpotje. Nadaljujemo desno na strm kolovoz v smeri Lešanske planine. Kolovoz, po katerem se vzpenjamo, ima nekaj razpotij, vendar pa bomo brez težav našli pravo pot, če bomo pozorno sledili markacijam.
