Slovenija bo predvidoma do konca novembra pripravila stališče v zvezi z morebitno opustitvijo premikanja ure na poletni oziroma zimski čas. Posvetovanje, ki ga je Evropska komisija izvedla tudi v Sloveniji, je namreč pokazalo, da je 54,4 odstotka sodelujočih iz Slovenije izrazilo naklonjenost trajnemu poletnemu času.



V javnem posvetovanju, v okviru katerega je Evropska komisija prejela rekorden odziv doslej, in sicer 4,6 milijona odgovorov, se je 84 odstotkov udeležencev izreklo proti premikanju ure. A če so evropski državljani skoraj enotni glede ukinitve premikanja ure, so bistveno manj ob vprašanju, ali v prihodnje ohraniti zimski ali poletni čas. Portugalci, Ciprčani in Poljaki so se večinsko izrekli za poletni čas, Finci, Danci in Nizozemci pa za zimskega. Stališča o uvedbi trajnega zimskega ali trajnega poletnega časa so sicer različna in bodo še predmet usklajevanj. Tudi znanstveniki menijo, da je premikanje ur nesmiselno, hkrati pa nekateri svarijo, da bi lahko imela trajna uvedba poletnega časa negativne posledice, zlasti za šolarje in študente, pa tudi v prometu.



Članice EU, ki so sicer razvrščene v tri različne časovne pasove, so poletni čas uvedle v zadnjem stoletju, da bi prihranile energijo, predvsem v času vojne in med naftno krizo v 70. letih prejšnjega stoletja. Danes je namen premikanja ure manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje.