Tea Hegeduš

Modna industrija ni kot slovenska politika

Kariera v modni industriji so danes poklicne sanje marsikaterega modnega navdušenca. S svetovnim spletom so trendi, ki jih oblikovalci pišejo vsako sezono, postali širše dostopni vsem internetnim uporabnikom, družbena omrežja pa omogočila, da svoje modne vizije tudi navadni smrtniki delijo z vedno večjim krogom ljudi. Kdo torej danes narekuje, kaj oblačimo, in kateri poklici bodo v modni industriji najbolj perspektivni v bližnji prihodnosti? Pogovarjali smo se z modno strokovnjakinjo in odgovorno urednico revije Gloss Teo Hegeduš.

Foto: Dean Dubokovič

Slovenskim modnim navdušencem z novim šolskim letom ponujate možnost, da se izobrazijo na področju modnega komuniciranja in modnega stiliranja. Je šola Modnega stylinga primerna samo za tiste, ki iščejo službo v modnem svetu ali tudi za posameznice in posameznike, ki bi radi v zasebnem življenju izpopolnili svoj modni slog? 

V sodelovanju s Fakulteto za dizajn smo pripravili dva programa. Program modnega komuniciranja je namenjen tako rekoč vsem – tistim, ki iščejo nove priložnosti v modni industriji ali si želijo povečati svoje zaposlitvene možnosti, morda bi radi postali modni blogerji, že delajo v industriji pa jim primanjkuje znanj in orodji za napredovanje, pa tudi tistim, ki si želijo novih znanj predvsem zaradi svojih osebnih želja. Pri pouku se študenti srečajo s strokovnjaki z različnih modnih področjih (v preteklem letu so bili z nami denimo modna oblikovalka Nina Košak, ustanoviteljica blagovne znamke Ninaluba, modna oblikovalka Jelena Pirkmajer, lastnica blagovne znamke Cliché, Maruša Komac, vodja marketinga veleblagovnice Nama in Margareta Rodošek, strokovna vodja nabave in prodaje veleblagovnice Nama, Katja Janko Puh, direktorica marketinga blagovne znamke S.Oliver, modna oblikovalka Nika Ambrožič Urbas in blogerke Nika Veger, avtorica bloga beautyfull blog, Pika Zrim, avtorica bloga The 50th Avenue, Alja Bitenc, avtorica bloga ABC style in Brigita Potočki, avtorica bloga MJZ fashion), ki študentom posredujejo svoje praktične nasvete in zgodbe. Program modnega komuniciranja vsebuje tudi sodelovanje študentov pri dejanskih komercialnih modnih projektih ter snemanjih, kar je zagotovo edinstveno v Sloveniji.

Modna industrija ni kot slovenska politika, kjer vodilne funkcije in delovna mesta zasedajo diletanti brez dneva konkretnih izkušenj (razen političnih). V modi znaš ali ne znaš. 

Na praktičnem delu sloni tudi program Modni styling 2, ki ponuja nadgradnjo osnovnega stilističnega znanja in zagotavlja možnost dopolnjevanja referenčnega dela z novo vsebino, kar pripomore k novim zaposlitvenim možnostim na trgu mode.

Oba programa, ki sta namenjena tako popolnim modnim začetnikom kot tudi tistim, ki že imajo nekaj izkušenj, dejansko odgovarjata na spremembe, ki so se v zadnjem desetletju zgodile v modni industriji. Vloga modnega oblikovalca, čeprav še vedno nujna, postaja vse manj pomembna, med tem, ko vodilno vlogo prevzemajo načini novega vizualnega modnega komuniciranja. Blagovne znamke se namesto pred vprašanjem, kako oblikovati določeno oblačilo, znajdejo pred vprašanjem, kako to oblačilo (ki ga imajo v ponudbi tudi vse ostale konkurenčne blagovne znamke enakega cenovnega razreda) prodati. Odgovor na to tiči v modnem komuniciranju. Slednji postaja nujni podaljšek modnega oblikovanja in nepogrešljivi del modnega biznisa. Nova situacija zahteva razvoj drugačnih sposobnosti in znanj, ki jih študij modnega oblikovanja ne zagotavlja, zato v tujini že desetletje obstaja vrsta sodobnih smeri modnega študija, ki smo se jim želeli približati.



Modna industrija se v zadnjih letih zaradi množične uporabe tehnologije hitro spreminja. Če so nekoč trende narekovale velike modne hiše in smo kolekcije pričakovali sezonsko dvakrat v letu, sedaj modo pišejo spletni vplivneži, med ponudniki hitre mode se kosi menjajo tedensko, z dovolj sledilci na Instagramu pa lahko že vsaka postane 'it' dekle. Kako vi komentirate te spremembe? Menite, da se modi pišejo še lepši časi ali je postala zaradi vseh omenjenih fenomenov razvrednotena? 

Ne bi rekla, da je moda razvrednotena, je pa zahvaljujoč sodobni tehnologiji zagotovo demokratizirana in demistificirana, s čimer ni prav nič narobe. Modnost danes ni več zgolj v domeni modnih profesionalcev, pač pa tudi v rokah porabnikov, kar je elitistično modno industrijo naredilo bolj dostopno. Spletni vplivneži so zagotovo pomembno orodje na poti do sprememb, vendar pa njihov vpliv še zdaleč ni tako mogočen kot se zdi. Bistvo tiči drugje – v sami popularizacije hitre mode, ki predstavlja glavni faktor za spremembe. Narekovalci mode so še vedno modni časopisi, tu se ni nič spremenilo. Blogerjev, ki trende soustvarjajo ali bolje rečeno sporočajo svetu, je v resnici na globalni ravni zelo, zelo malo.

Slovenski šolski sistem izobražuje zgolj modne oblikovalce za katere v Sloveniji ni dela. Ti bodo morali, če bodo želeli razvijati kariero na tem področju, zagotovo preko meja. Je pa prostor za vrsto drugih profilov v modni industriji, ki pa jih pri nas ne izobražujemo, zato jih tako rekoč ni in je modna scena pri nas dokaj klavrna. 

Kaj bi svetovali mladim, ki jih zanima kariera v modni industriji? Je najboljši način res graditev prepoznavnega profila na družbenih omrežjih ali tudi na tem področju še bolj kot talent štejejo poznanstva? 

Najprej morajo vložiti čas in veliko napora ter energije, da si pridobijo ustrezna znanja in kompetence, ki jih modna industrija zahteva. Konkurenca je namreč tam zunaj huda, zato prostora za 'samorastnike' tako rekoč ni. Vsa velika modna imena imajo za seboj leta študija in prakse, prepoznavni profili na družbenih omrežjih pridejo šele veliko za tem. V obratni smeri, čeprav si tega mnogi želijo, v resnici ne gre. Glede poznanstev pa, modna industrija ni kot slovenska politika, kjer vodilne funkcije in delovna mesta zasedajo diletanti brez dneva konkretnih izkušenj (razen političnih). V modi znaš ali ne znaš.



Vemo, da danes veliko Slovencev v iskanju boljših služb in življenja odhaja v tujino. Kakšno pa je stanje mode v Sloveniji? Ali pri nas to področje ponuja dovolj priložnosti za vse, ki jih zanima moda? Je študij modne smeri perspektiven za mlade ali bodo morali za preživetje znanje dopolnjevati in unovčiti izven naših meja? 

Slovenski šolski sistem izobražuje zgolj modne oblikovalce za katere v Sloveniji ni dela. Ti bodo morali, če bodo želeli razvijati kariero na tem področju, zagotovo preko meja. Je pa prostor za vrsto drugih profilov v modni industriji, ki pa jih pri nas ne izobražujemo, zato jih tako rekoč ni. To so stilisti, 'buyerji', modni komercialisti, 'brand managerji', modni svetovalci, 'vizualni merchandiserji', modni novinarji, modni managerji in nenazadnje tudi prodajalke v modnih trgovinah, ki bi morale obvladati vsaj osnovna znanja na področju modnega komuniciranja. Ker ljudi, ki bi bili za to usposobljeni ni, je modna scena pri nas dokaj klavrna. Prav slednje je bil ključni razlog, zakaj smo s Fakulteto za dizajn oblikovali naša programa, v prihodnosti pa si želimo, da bi Modno komuniciranje postalo visokošolski študij, saj ponuja precej več perspektive kot študij modnega oblikovanja.

V modni industriji je občasno referenčno brezplačno delo nekaj povsem običajnega – opravimo ga tudi vsi izkušeni kreativni direktorji, stilisti, vizažisti, fotografi, manekeni … Le na ta način lahko namreč ustvarjaš avtentične in originalne zgodbe brez omejitev naročnika.  

Kako pa komentirate vedno bolj pogosto prakso 'dela za reference', ko se še neuveljavljene oblikovalce, fotografe, modele, stiliste, pisce in druge ustvarjalce izkorišča za brezplačno delovno silo v zameno za objavo? Se ob najrazličnejših oblikah prekarnega dela in brezposelnosti danes mladi sploh lahko postavijo temu po robu? 

Brez prakse nisi dovolj dober in če nisi dovolj dober, ne boš dobil dela. Tako je bilo in tako bo. Takšna praksa ni nič bolj pogosta danes, kot pred desetletji. Ko sem sama pred več kot 20 leti končala študij v Milanu, sem več mesecev 8 ur dnevno delala v oblikovalskem studiu ene izmed največjih modnih hiš na svetu popolnoma brezplačno. In bila sem zelo vesela, ker sem bila za to neplačano pozicijo izbrana izmed nekaj čez 500 kandidatov. Nihče ti ne bo plačal zato, da te uči. Študentom, ki jih poučujem na Fakulteti za dizajn, zato vedno svetujem, da poskušajo pridobiti čim več prakse že med študijem. Na ta način lahko ob koncu študija skupaj spravijo že kar lepo število referenc, ki jim bodo pomagale k hitrejši zaposlitvi. Prav zato sta tako program Modnega komuniciranja ter Modnega stylinga2 oblikovana tako, da slušateljem ponujata možnost referenčnega dela.

Je pa potrebno vedeti nekaj, v modni industriji je občasno referenčno brezplačno delo nekaj povsem običajnega – opravimo ga tudi vsi izkušeni kreativni direktorji, stilisti, vizažisti, fotografi, manekeni … Le na ta način lahko namreč ustvarjaš avtentične in originalne zgodbe brez omejitev naročnika. 


Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE