Vaš verjetno najbolj prepoznaven kos je prstan z velikim kamnom, kako ste si domislili to obliko?
Prstan je nastal nekega dne, okrog polnoči. Material sem imela pri sebi vsaj kako leto, a nisem našla navdiha, kako ga uporabiti. Potem se je od nekod pojavil vzorčni kamen, prvi je bil drugačen, manjši. Ni bil slab, a sem vedela, da ga je mogoče izboljšati. In res je bilo tako (smeh).

Predvsem zahvalo dolgujem mami, ki mi je kot majhni punčki  omogočila nakup različnih materialov, čeprav si tega ni mogla privoščiti.    

Pri oblikovanju radi mešate robustne materiale s svetlečimi kamni, bi rekli, da je to vaš zaščitni znak?
Ja, gotovo. Res za vsak kos uporabim steklo, ki ga obožujem. Predstavlja nedolžnost med materiali. Na drugi strani pa iščem moč, ki se skriva med robustnimi materiali. Popolno nasprotje torej, tako kot življenje samo.



Že kar nekaj časa so moderni t. i. chokerji, najdemo jih tudi v vaših kolekcijah, bodo v trendu tudi v prihodnje?
Ne oziram se na trende, izhajam is sebe in delam po navdihu. Nameravam nadaljevati z minimalističnimi chokerji, ker so mi všeč, imam pa še eno idejo, a ne vem, ali bo iz nje nastal končni izdelek.

Kako se je sploh začela vaša zgodba z oblikovanjem nakita?
Odkar pomnim, sem rada ustvarjala. Predvsem zahvalo dolgujem mami, ki mi je kot majhni punčki  omogočila nakup različnih materialov, čeprav si tega ni mogla privoščiti. Najprej sem delala zase, kasneje za prijateljice, potem pa so one poskrbele, da je iz tega začel nastajati posel.

Seveda je ključno povezovanje z znanimi Slovenkami, vse se rade poistovetimo z ženskami, ki jih vidimo na plakatih in na televiziji, v njih iščemo navdih. A velikokrat se najdemo tudi v ženskah, ki jih srečamo na ulicah in prav one so zame najbolj pomembne.   

Se spomnite prvega kosa, ki ste ga prodali?
Če se ne motim, je bilo to pred petimi ali šestimi leti na neki dekliščini. Takrat sem nosila svoj nakit, potem pa ga je za poroko naročila ena od tistih deklet.

Ste zdaj ukvarjate zgolj z oblikovanjem nakita ali je to le vaš hobi?
Oblikovanje je le moj hobi. Kar pomemben hobi sicer, ker vzame kar nekaj časa. Sem pa še vedno redno zaposlena kot mnogi drugi oblikovalci. Rada delam, življenja si ne predstavljam brez dela, zato usklajevanje obojega ni težko.



Ko sem vas prosila za vašo fotografijo, ste dejali, da se neradi izpostavljate in fotografirate. Nenavaden pristop v času, ko si oblikovalci vse bolj želijo biti prepoznavne blagovne znamke, recimo Oliver Rousteing iz modne hiše Balmain ne zamudi nobene priložnosti za fotografiranje.
Želim si, da je prepoznaven moj nakit in ne jaz. Blagovno znamko UZ gradim z ličnimi izdelki, narejenimi iz kakovostnih materialov in podprtimi z dobrimi fotografijami.

Kaj pa povezovanje z znanimi Slovenkami, se vam zdi pomembno, da določen obraz predstavlja vaš nakit?
Vse ženske, ki nosijo moj nakit, so zame pomembne. Seveda je ključno povezovanje z znanimi Slovenkami, vse se rade poistovetimo z ženskami, ki jih vidimo na plakatih in na televiziji, v njih iščemo navdih. A velikokrat se najdemo tudi v ženskah, ki jih srečamo na ulicah in prav one so zame najbolj pomembne.



Vaš nakit je mogoče najti v trgovinah, kaj pa na spletu? Prodajate tudi v tujino?
Nakit je na voljo v vseh trgovinah Omara, spletna stran pa je v pripravi. Tujina v tem trenutku ostaja moja neizpolnjena želja. Stvari se lotevam počasi, a premišljeno, verjamem, da se počasi daleč pride.

Kakšne načrte imate za prihodnost?
Načrti za prihodnost so povezani prav s tujino, rada bi se znašla na trgih sosednjih držav. Sicer pa menim, da lahko ustvarim še marsikaj drugega kot nakit, a to naj za zdaj ostane v moji domišljiji.