Pojdite po svoje, brez slabih občutkov

Čim prej odletite iz domačega gnezda. Priložnost, ki jo imate, je enkratna. Potreba po tem, da odidete in se osamosvojite, je zelo pozitivna. Šele ko boste živeli samostojno, boste popolnoma odrasli. Mnogi mladi bi si želeli take priložnosti, pa je nimajo in jim ne preostane drugega, kot da ostajajo s starši za nedoločen čas. S starši se ne prepirajte, le povejte svojo odločitev. Njihovi argumenti, s katerimi vas želijo obdržati doma, vam delajo škodo. Odženite slabe občutke. Ne vem, zakaj bi bilo nespoštljivo, če odrasel otrok odide od doma in zaživi samostojno.

Vaš oče je patriarhalen in posesiven in vam s svojim vedenjem in odnosom do vas in mame škodi. Vi pa ste samosvoji na pozitiven način, zato ste, kot pravite, upornica že od mladih nog in dobro je, da je tako. Mamo ste opisali kot nebogljeno žensko bitje s slabo samopodobo, ki ni nikoli niti poskusila nasprotovati očetu. Še podpore svojim otrokom ni zmogla. Ko ste dovolj zrasli, ste vi prevzeli vlogo njene branilke pred očetom. Od takrat, ko se je to prvič zgodilo, je prišlo do zamenjave vlog. Vi ste sprejeli vlogo mame, ona pa se vede, kot da je vaša hči. To se ne bi smelo zgoditi. V vaši družini so porušene temeljne vloge v medsebojnih odnosih. Oče ne spoštuje ne svoje žene ne otrok. Posesiven diktator tega ne zmore. Verjamem, da se vam mama smili, vendar pa se zavedajte, da namesto nje ne morete spremeniti ničesar. Morda pa jo bo vaš odhod spodbudil, da se bo uprla očetu in njegovega vedenja ne bo več podpirala. Zaradi vzdušja, ki vlada v vaši družini, ste že v gimnaziji razmišljali, kako lepo bi bilo živeti na svojem, ločeno od staršev. Ni težko razumeti, da se že takrat doma niste dobro počutili. Če ste res dovolj odrasli in zreli za samostojno življenje, potem se zavedate, da lahko pomagate le sebi, in to tako, da odidete po svoji poti, in to brez slabih občutkov, da niste bili dovolj dobri in spoštljivi do staršev. Menim, da je prav nasprotno.

Občasne stike z družino lahko še vedno ohranite, a le toliko, kot si sami želite. Bratoma ste lahko dober vzor, mami pa svetujte, naj si poišče strokovno pomoč. Vi ste njena hčerka in zato ne morete biti njena zaupnica v odnosu, ki ga ima z vašim očetom, svojim možem. Prav tako ne morete biti njena terapevtka. Mnogo uspeha na vaši poti vam želim.