Bilo je 11. julija leta 1995, ko so muslimansko enklavo Srebrenico zasedle enote bosanskih Srbov. Sledil je množični pomor, najhujši zločin v Evropi po drugi svetovni vojni. Srbi so pobili več kot 8300 Bošnjakov, po večini moških in dečkov, okoli tisoč žrtev še vedno pogrešajo.



Doslej so pokopali 6504 ljudi, ki so jih odkrili v 77 skupinskih grobiščih, danes pa naj bi pokopali še 71 žrtev, ki so jih identificirali v minulem letu, med njimi je tudi ena ženska. V Potočarih se že ves dan vrstijo različne slovesnosti,  kraj prelivanja krvi naj bi obiskalo okoli 20.000 ljudi, tudi iz naše države. Tudi letos se je na tradicionalno pot od Velenja do Srebrenice odpravila skupina slovenskih kolesarjev, so sporočili iz kulturno-izobraževalnega zavoda Averroes, predstavniki slovenske javnosti pa se letos udeležujejo tudi pohoda miru, dolgega približno 100 km. Predstavniki Islamske skupnosti v Sloveniji, med njimi mufti Nedžad Grabus, generalni tajnik Nevzet Porić in ljubljanski imam Senad Karišik, naj bi se prav tako udeležili slovesnosti v Potočarih, v islamski skupnosti v Sloveniji pa so se danes ob 12. uri s posebno molitvijo spomnili vseh žrtev genocida v Srebrenici.



Slovesnosti pa se niso udeležili predstavniki Srbije, ker po besedah predsednika Aleksandra Vučića, ki je bil pred dvema letoma, ob 20-letnici genocida na prizorišču tarča napada, niso prejeli vabila. Vučić je sicer znova obsodil dejanja v Srebrenici, a jih je označil za zločin, ne pa genocid. »Sprave in boljše prihodnosti ne bo, dokler ideologija, ki je ustvarila genocid v Srebrenici, ne bo popolnoma poražena,« je na današnji slovesnosti dejal član predsedstva BiH Bakir Izetbegović. Zato je Srbe pozval, naj »sprejmejo resnico in prenehajo z zanikanjem genocida v Srebrenici ter s tem končno naredijo korak k resnični spravi in boljši prihodnosti za vse«.



Z minuto miru so se žrtvam genocida poklonili tudi v našem državnem zboru. Kot je v nagovoru dejal predsednik DZ Milan Brglez, je spominjanje namenjeno vsem srebreniškim žrtvam, preživelim in vsem, ki so v tem zločinu vseh zločinov izgubili svoje najdražje. »In, ne nazadnje, namenjeno je vsem nam. Da srebreniške in druge tovrstne grozote vtkemo v naš kolektivni spomin in tega prenesemo na zanamce v upanju, da jim bo služil kot bridek opomin na posledice nepojmljivega sovraštva,« je dejal.