Smo v obdobju privajanja na višje temperature, ki tudi nihajo. Ali je po vaših izkušnjah in opažanjih zdaj zares več infarktov kot v hladnejšem obdobju leta?

Dokazov za to ni. Pravzaprav statistika kaže prav obratno sliko – da je nekoliko večje število infarktov v sezoni gripe, torej pozimi. Glede same poletne vročine ni bilo nikoli dokazano, da bi povzročala več infarktov. V določenih dneh ob lepem vremenu, ko se ljudje več gibajo na prostem – telesna dejavnost na daljši rok sicer ščiti srce –, pa je lahko v primeru napredovane ateroskleroze venčnih arterij neposredni povod srčnega infarkta prav fizični napor.



Torej, kadar greš opoldne oziroma v najmočnejši vročini ven in se intenzivno rekreiraš, je več možnosti za srčno kap?

Seveda. Vročina v kombinaciji s fizičnim naporom vodi v dehidracijo, ki je dejavnik tveganja za razvoj infarkta.

Ali drži podatek, da se v Sloveniji zgodi približno 3500 infarktov na leto?

Ta številka se povečuje – predvsem zato, ker imamo vedno bolj natančno diagnostiko. Število srčnih infarktov se verjetno že bliža številki 5000 na leto.

Vse več je primerov, ki so jim včasih rekli opozorilni srčni infarkti, kjer se žila ne zamaši popolnoma, a se srčna mišica prav tako poškoduje. 

Še vedno velja, da srčna kap pogosteje doleti moške?

Res je. S staranjem populacije je sicer posledično pogostejša tudi pri ženskah, saj so te v rodni dobi bolj zaščitene. Po 65. in 70. letu pa se število infarktov povečuje tudi pri njih.

Pri moških pa še prej, med 50. in 60. letom?

Pojavnost infarktov pri moških začne naraščati že po 30. letu, vrh pa je zares okrog 60. leta.



Pred srčno kapjo naj ne bi bil varen nihče.

Drži. Doleti lahko tudi 20-letnike.

Ali je je res vse več med mladimi, če pogledamo denimo zadnje desetletje?

Primerjave je težko narediti predvsem zaradi različnih metod dokazovanja. Statistika najočitnejših srčnih infarktov, kjer pride do popolne zamašitve koronarne arterije, se v zadnjih desetih letih ni kaj dosti spremenila. Vse več je primerov, ki so jim včasih rekli opozorilni srčni infarkti, kjer se žila ne zamaši popolnoma, a se srčna mišica prav tako poškoduje. Pri mladih, predvsem moških, je odločilni dejavnik tveganja, ki jih pripelje v bolnišnico, kajenje, pa tudi debelost.

To, čemur pravimo sindrom oziroma bolezen strtega srca, dejansko obstaja. Telo v hudem stresu sprosti veliko količino stresnega hormona, ki deluje škodljivo na drobne žilice v srcu in druge srčno-mišične celice. 

Pri ženskah pa ne v tolikšni meri.

Ja, malo manj, pa vendar redko kdaj dobiš v obravnavo žensko z infarktom, ki je mlajša od štirideset let, pa ni kadilka.

Tipičen znak srčne kapi je pekoča bolečina v prsih, medtem ko kar dvajset odstotkov ljudi te ne občuti. Kako v takšni situaciji veš, da te je doletel infarkt?

Pri klasičnem srčnem infarktu bo bolečina skoraj vedno prisotna. Diagnoza srčni infarkt pa je zelo široka. Pri dvajsetih odstotkih bolnikov, ki jih omenjate, gre večinoma za stare ljudi, tiste, ki imajo večinoma druge pridružene bolezni. Ali pa denimo pridejo v bolnico zaradi bolezni, kot je pljučnica, pri kateri je srce bolj obremenjeno, zato nastane srčni infarkt, vendar neke dodatne bolečine pri srcu ne zaznajo. Podobno je pri dolgotrajnih sladkornih bolnikih, ki imajo prizadeto živčevje.



Omenila sva dejavnike tveganja, kot so kajenje, debelost, sladkorna bolezen, poleg tega lahko v strokovni literaturi najdemo še povišana krvni tlak in holesterol. V koliko primerih gre za dednost?

Težko rečemo, ker nimamo enega gena, ki bi napovedoval srčni infarkt, temveč gre za zelo kompleksno kombinacijo določenih genov, ki se pri vsakem posamezniku izrazi drugače. Na podlagi tega ima oseba v povprečju povišan bodisi krvni tlak bodisi holesterol in se zato pri njej v bolj zgodnjem obdobju življenja pojavi – po domače povedano – staranje koronarnih oziroma venčnih arterij. Dejavnik tveganja ni, če babica pri 80 letih ali dedek pri 70 doživi srčni infarkt. Družinska obremenjenost je, če ta doleti najbližje sorodnike, kot so bratje, sestre, starši.

Kdaj, pri kateri starosti?

Kadar srčna kap doleti najbližje sorodnike pred 50. letom, najbližje sorodnice pa pred 65. letom.

Kadar huda bolečina po nekaj minutah ne popusti, tudi ko mirujemo, je zagotovo najbolje poklicati 112. Najprej povemo, kje smo in kaj se je zgodilo, vse do prihoda reševalnega vozila pa smo še naprej kar najbolj pri miru, torej počivamo. 

V tem primeru je treba biti verjetno še posebno pazljiv.

Zagotovo. V takšnih družinah se prav tako dostikrat skriva dedna oblika povišanega holesterola. Njeni člani so zato seveda bolj podvrženi srčno-žilnim boleznim.

Kako komentirate izjavo, da te lahko doleti srčni infarkt tudi kot posledica duševnih pretresov, ko si določenih čustev ne priznaš oziroma se z njimi ne soočiš – denimo pri zlomljenem srcu –, kar velja za oba spola?

To, čemur pravimo sindrom oziroma bolezen strtega srca, dejansko obstaja. Strokovno jo imenujemo po japonski besedi takotsubo, kar pomeni vrč za lovljenje hobotnic. Ima ozek vrat in široko telo. Podobne oblike je na ultrazvoku videti srce. Mehanizem v ozadju te vrste infarkta ni krvni strdek oziroma zamašitev arterije, ki dovaja kri srcu, temveč gre za to, da telo v hudem stresu sprosti veliko količino stresnega hormona, ki deluje škodljivo na drobne žilice v srcu in druge srčno-mišične celice.



Torej bi bil lahko denimo znani prizor iz zimzelenega filma Cvetje v jeseni, ko glavni junakinji preneha biti srce zaradi silne ljubezni oziroma šoka, zelo blizu resnici?

Res je, v opisanem primeru bi lahko šlo prav za sindrom strtega srca.

Kaj storiš, če si v času napada sam, in kako ti lahko pomagajo drugi, kadar so ob tebi? Ali gre res za sekunde?

To mogoče niti ne, zagotovo pa minute. Tipičen znak je, kadar začne nekoga na sredini prsnega koša tiščati, peči in težko natančno opredeli točko bolečine. Ta se lahko poleg tega pojavi še v vratu ali roki. Kadar huda bolečina po nekaj minutah ne popusti, tudi ko mirujemo, je zagotovo najbolje poklicati 112. Najprej povemo, kje smo in kaj se je zgodilo, vse do prihoda reševalnega vozila pa smo še naprej kar najbolj pri miru, torej počivamo. Seveda je prav tako smiselno pripraviti preteklo dokumentacijo, če smo že bili zdravljeni. Reševalec bo v takšnih primerih – torej pri bolečini v prsih – prišel kar najhitreje, saj gre za urgentno vožnjo v spremstvu zdravnika; v Sloveniji v urbanih okoljih bo to povprečno v desetih minutah. Vsekakor pa odsvetujemo, da bi se ljudje do bolnišnice vozili sami ali s svojci.

V začetnem obdobju srčnega infarkta so zelo pogoste aritmije, ki lahko ustavijo srce. 

Zakaj?

V začetnem obdobju srčnega infarkta so zelo pogoste aritmije, ki lahko ustavijo srce. Posledično se lahko zgodi huda prometna nesreča oziroma bolnika kot sopotnika sredi vožnje ne bo mogoče oživljati v trenutku, ko je to življenjskega pomena. V vsakem primeru raje počakajmo na reševalce.