Projekt poteka že tri leta, kaj štejete za vaš največji uspeh?

Elena: shirting… se je začel z eno belo srajco, eno oblikovalko in eno uporabnico. Danes po treh leti je v projektu sodelovalo več kot 30 domačih modnih oblikovalcev, ki je oblikovalo več kot 50 unikatnih srajc, ki jih je nosilo več kot 300 uporabnikov doma in po svetu. Projekt je prejel dve nagradi. Letos smo z deveto edicijo vsebine projekta razširili tudi v London, kjer smo navezali stike z londonskimi oblikovalci. Tam smo tudi predstavili srajce slovenskih oblikovalcev, ki so bile na razpolago Londončanom, da so lahko z nošenje izkusili del slovenskega oblikovanja. S širitvijo projekta se širijo vsebine, čedalje širši krog ljudi soočamo s problematiko hitre mode in možnostmi drugačnega delovanja. S tem se ustvarjajo nove povezave, spreminja se odnos do oblačil in oblačenja ter način razmišljanja.

Lucija: Da, po treh letih zanimanje, odziv in želje oblikovalcev, fotografov in uporabnikov naraščajo.



Še nekaj dni bo odprta info točka, kakšni so načrti za naprej?

Elena: Shirting info point bo odprt do 17. septembra, potem pa s projektom nadaljujemo. Najprej sledi ocena devete edicije, ki je bila do sedaj najbolj obsežna in kompleksna, poteka namreč že od pomladi, ko so se začele priprave. Junija smo bili v Londonu, kjer je potekal prvi del, celoten projekt smo predstavili tudi na razstavi v Deptford Cinema, sedaj pa v Ljubljani poteka drugi del. V projektu sodeluje pet londonskih oblikovalk, vključili pa smo tudi 30 srajc domačih modnih oblikovalcev iz predhodnih edicij. V soboto, 9. septembra, imamo celodnevno delavnico, ki jo bosta vodili dr. Barbara Predan, docentka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, in londonska oblikovalka Ruby Hoette, ki je tudi oblikovala eno izmed srajc za tokratno edicijo. Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo in British Council. Po zaključku pa se obračamo k deseti ediciji, ki bo vsekakor nadgradnja predhodne. Pri tem bodo zelo pomembni odzivi uporabnikov, njihova mnenja, namigi in želje … Prav uporabniki so ključni pri razvoju in nadgradnji projekta. 

Lucija: Srajca je zahteven kos, ki potrebuje veliko pozornosti, še zlasti bela srajca. Pravilno vzdrževanje jo bo ohranjalo snežno belo, nepravilno jo bo porumenilo ali pa posivilo.   

Zakaj srajca in ne kak drug kos oblačil?

Lucija: Srajca je kos, ki že sam po sebi pove dovolj. Je unisex, vedno moden kos, ki dopušča ogromno svobode in inovacije pri oblikovanju.

Elena: Obenem je to oblačilni kos, ki ga pogosto menjamo in s tem ustvarjamo dinamiko v oblačilnem videzu.

Razmišljate, da bi projekt razširili tudi na druge kose oblačil?

Lucija: Trenutno ne, morda v nadaljevanju. Srajca je v shirtingu… medij, nosilec sporočila in posredovalec vsebin projekta. Je socialni objekt, ki povezuje, vzpostavlja komunikacijo in spreminja.


Ekipa shirtinga: Dejan Krajnik, Lucija Jankovec, Neja Kaligaro in Elena Fajt


Ko je oblečena, (predvsem bela) srajca velja za nezahteven kos oblačila, v resnici pa ni tako. Da ostane lepa, moramo paziti, kako jo peremo, likamo in nosimo. Kako vi vidite belo srajco?

Lucija: Skozi oblačilo lahko prepoznaš značaj osebe ali pa njegovo počutje. Srajca je zahteven kos, ki potrebuje veliko pozornosti, še zlasti bela srajca. Pravilno vzdrževanje jo bo ohranjalo snežno belo, nepravilno jo bo porumenilo ali pa posivilo. Ni lepšega za videti in čutiti na koži kot sveže polikano srajco, a veliko ljudi danes ne lika več oblačil, ker se tekstili bolje perejo, ali pa srajce odnesejo v čistilnico, in še to za posebne priložnosti. Osebno me zmoti, če srajca ni polikana ali pa če je zapackana.

Projekt se zdi bolj namenjen urbani populaciji, je res tako?

Lucija: Ne, namenjen je vsem, ki želijo sodelovati, nositi srajco in s tem prispevati k procesu sprememb. Kanali širjenja ideje so resda lažji v urbanem okolju, vendar ne ciljamo le na urbano populacijo. Vsakdo ima možnost sodelovanja. V preteklosti se je že zgodilo, da je srajca zaradi razdalj med nosilci potovala po pošti iz kraja v kraj, od osebe do osebe.