Segale se slave, ki mu jo je prinesla videoigrca japonskega ustvarjalca Shigeruja Miyamota, nikdar ni posebej nadejal. Doletela ga je pravzaprav povsem spontano in sicer zato, ker je japonskemu podjetju Nintendo (odgovorno tudi za rojstvo nadvse priljubljenih Pokémonov) v 70. letih prejšnjega stoletja v Ameriki oddajal skladišče. Anekdota gre tako, da naj bi podjetje zamujalo s plačilom najemnine, zaradi česar se je pri njih ustavil Segale. Vodja ameriške podružnice Nintenda Minoru Arakawa mu je zagotovil, da bodo stroške kmalu poravnali, ker so v tistem času iskali tudi ime za glavnega junaka nove videoigre, pa so se odločili ovekovečiti poslovneževo. 


 

Segale kljub zabavnemu spletu okoliščin, v pogovoru za ameriški Seattle Times leta 1993 se je celo pošalil, da še vedno čaka na svoj delež od dobička, ki ga je Nintendo skoval na račun njegovega imena, sicer izogibal primerjavi, saj je želel biti znan po svojih dosežkih. In kdo bi mu zameril, ko je pa junak igrice Super Mario pravzaprav navaden vodovodar. 


Mario Segale v mladih letih Foto: Wikipedia


A slava lika iz Kraljestva gob (Mushroom Kingdom), ki se bori z zlobneži in poskuša rešiti svojo princesko Breskvico (Peach), na dogodivščinah pa se mu pridruži tudi mlajši brat Luigi, je presegla pričakovanja skromnih začetkov japonskega podjetja, ki je konec 19. stoletja pričelo svoje poslovanje z izdelavo igralnih kart. 



Super Mario sprva poznan le kot Jumpman ali Skakač v arkadni igri Donkey Kong, je obnorel staro in mlado ter Nintendu prinesel svetovno slavo ter velike dobičke. Tako priljubljen je bil, da ga je podjetje postavilo celo za svojo maskoto, pametna poteza, saj Super Mario še danes pa velja za eno najuspešnejših in najbolj prodajanih videoiger.