Slovesno prireditev v Cankarjevem domu je predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Moederndorfer odprl z besedami literata, od katerega smrti letos mineva 100 let. »Dolina Šentflorjanska, pozdravljena,« je nagovoril zbrane in se nato še večkrat vrnil k kritični misli Ivana Cankarja in njegovi definiciji Šentflorjancev, ki prezirajo umetnike in umetnost. Po njegovem mnenju se v več kot 100 letih nič ni spremenilo, samo slabše je. 



Opozoril je, da je umetnost neideološka opozicija oblasti, zato bi jo oblastniki raje razumeli kot prosti čas in nekaj, kar se lahko potisne v komercializacijo. »Živimo v družbi, ki bolj ceni tiste, ki prodajajo, kot tiste, ki ustvarjajo,« je povedal Moederndorfer, ki se je dotaknil tudi aktualnega programskega razpisa za nevladno umetnost. »Ukinjanje nevladne umetnosti je ukinjanje nacionalne kulture,« je dejal in požel gromek aplavz. Aplavz, ki so ga delili 'kulturni hlapci', medtem ko je elita s predsednikom vlade Mirom Cerarjem in predsednikom Republike Slovenije Borutom Pahorjem na čelu v prvi vrsti zgolj nepremično sedela. 



Moederndorfer je oral naprej in spomnil, da se za vse najde denar - za »lex Mercator« in vse druge lexe; kaj pa lex slovenski film, lex slovenska knjiga, lex sodobni ples, se je vprašal. Odgovor leži v drži oblasti, ki ne preganja umetnikov in umetnosti, se jih ne boji, le ignorira, je zaključil govor in na koncu pozval k uporu zoper trenutno stanje stvari in k nepristajanju na hlapčevstvo v vseh oblikah.



V središču pozornosti so bili nagrajenci: dobitnika Prešernovih nagrad za življenjsko delo - pesnik, dramatik in prevajalec Boris A. Novak ter baletni solist, koreograf in režiser Janez Mejač - ter šest nagrajencev Prešernovega sklada za pomembne umetniške dosežke v zadnjih dveh letih: gledališka ustvarjalka Simona Semenič, igralec Matej Puc, plesalka Valentina Turcu, direktor fotografije Marko Brdar, intermedijska umetnica Maja Smrekar in fotograf Boris Gaberščik, ki so bili predstavljeni z video portreti.



Pesnik Boris A. Novak, veliki Prešernov nagrajenec, je uvodoma v šali povedal, da je kot epski pesnik popoln sadist, bere lahko več ur, a da se bo občinstva usmilil in bo bral znatno manj časa. Novak je ganil Gallusovo dvorano z izbranimi pesmimi, v katerih med drugim opisuje, da je poezija potrebna dvakrat: za vrh najslajšega poljuba in srh najdaljšega odhoda, da med dvema otrokoma izberi oba, da med obupom in upanjem izberi upanje - težje ga je nositi. 



Drugi veliki nagrajenec Janez Mejač je bil v govoru kritičen; od 900 malih in velikih Prešernovih nagrad jih je plesna umetnost prejela nekaj več kot 20. Opozoril je na položaj plesne umetnosti, ki tudi sicer ni primerno obravnavana, tudi kar zadeva pedagoško plat. Vseeno pa je Mejač pohvalil komisije za Prešernove nagrade, ki so razširile svoje presojanje in nagrade podelile tudi novim, do zdaj manj znanim poljem umetnosti. 



V umetniškem delu proslave z naslovom Glosa po zamisli koreografov in plesalcev Rosane Hribar in Gregorja Luštka se je prepletala klasika s sodobnimi pristopi, večkrat pa je bil navdih France Prešeren, ki mu bo posvečeno dogajanje širom Slovenije še cel današnji dan. Nastopili so Simfonični orkester SNG Maribor, reperji Trkaj, Mirko in Zlatko, Omar Naber, plesalci Ana Pandur Predin, Akim Pekunov, Maša Kastelic, Jure Bergant in Milana Chekanova, Baletni ansambel SNG Maribor in številni drugi. Dramska igralka Silva Čušin je na koncu interpretirala Zdravljico. Nastopajoči so dokazali, kako prepletena je umetnost in kakšna je moč povezovanja.



Po proslavi je gledališčnik Dragan Živadinov pri Cankarjevem spomeniku pred CD s performansom ponazoril stanje umetnosti v naši državi. V okviru tega je že pred dnevi izvedel posvetovalni referendum o tem, ali naj se prvo slovensko zastavo, ki je bila v vesolju, sežge ali naj jo za 960.000 evrov odkupi država oziroma v njenem imenu premier Miro Cerar ter znesek nameni neodvisnim umetnikom in umetnicam. Izid je bil žal v prid drugi možnosti. 



Živadinov je pred spomenikom sinoči sporočil, da premier, čeprav je šlo za posvetovalni referendum, ki ga k ničemur ne obvezuje, ni pokazal pripravljenosti za odkup. Zato zastava ni več naprodaj, temveč so jo »predali v varstvo zavednim Slovencem, ki jo bodo do nadaljnjega čuvali, v nekem trenutku pa bodo verjetno stopili pred javnost in povedali svoje mnenje o umetnosti in kulturi v matici«. Obenem je pozval državljane in državljanke, naj bodo pozorni na to, koga bodo volili na prihodnjih volitvah: »Ne tistih, ki izvajajo nasilje nad umetnostjo in s tem posledično nad kulturo, predvsem pa ne tistih, ki jim je vseeno za zastavo republike.«