Kot so sporočili z inštituta, so v primerjavo vključili 23 naključno izbranih predpakiranih izdelkov mednarodno prepoznanih tujih blagovnih znamk, ki so bili marca na prodaj v trgovinah v Avstriji in Sloveniji, ter primerjali njihovo deklarirano sestavo in podatke o hranilni vrednosti. Pri primerjavi niso zaznali večjih razlik v kakovosti, tudi pregled hranilnih vrednosti živil ni pokazal odstopanj oziroma: manj ugodno sestavo živil najdemo v obeh državah. Denimo, nekateri izdelki, na voljo v Avstriji, vsebujejo več soli, nekateri v Sloveniji pa več sladkorjev. Bistvenih razlik ni opaziti niti pri uporabi aditivov, podobno pa velja tudi pri mastnem deležu. Avstrijske čokoladne kroglice za zajtrk vsebujejo več aditivov, naše več sladkorja, kava, ki jo lahko kupimo pri nas, je bolj mastna, tako pa tudi tunina, ki jo ponujajo pri naši severni sosedi.



Kot so poudarili na inštitutu, brez podrobnejših analiz ni mogoče izključiti morebitnih razlik glede same kakovosti surovin, v izbrani vzorec pa niso bila vključena zamrznjena živila: »Da bi lahko vprašanje različnih kakovostnih meril primerno razjasnili, bi bilo smotrno izvesti primerjavo z vidika kakovosti surovin in senzoričnih lastnosti izdelkov, najbolje v širšem evropskem prostoru. Pri tem bi bilo treba zagotoviti tudi objektivno poročanje rezultatov, vključno z navajanjem vseh tistih v primerjave vključenih živil, kjer razlike niso opažene.«



Spomnimo, slovaški inšpektorji so nedavno nakupili 22 enakih izdelkov istih blagovnih znamk, ki jih prodajajo na Slovaškem in v Avstriji, analiza pa je pokazala občutno slabšo kakovost od tistih z avstrijskih polic. Podobno so potem ugotovili tudi na Madžarskem in Češkem. Bratislava in Budimpešta od Evropske komisije zahtevata ukrepe za odpravo dvojnih meril, vsaj za zdaj pa, kot kaže, v Sloveniji ne moremo govoriti o zavajanju kupcev.