Sestra Bernarda Gostečnik

Za praznično vzdušje smo odgovorni vsi

So kuharske knjige in so kuharske biblije. Prve se menjajo kot jesensko listje, druge potujejo iz generacije v generacijo, ne počivajo le na knjižnih policah, ampak jih uporabljajo prababice, babice, matere, hčere pa seveda tudi možje in sinovi. Vsak narod ima svojo. Ena takšnih je Velika slovenska kuharica, ki je luč sveta ugledala pred kar 150 leti in v vsem tem času doživela mnogo preporodov in preoblek. Ob častitljivi obletnici ji je Cankarjeva založba letos poklonila že 30. izdajo, ki jo je posodobila in dopolnila sestra Bernarda Gostečnik, profesorica biologije in gospodinjstva, ki se je redu šolskih sester v samostanu pod gradom v Repnjah pridružila leta 1979 in že tri desetletja vodi izjemno priljubljene tečaje peke in kuhanja. Več kot 3000 receptov je preučila in ugotovila, da kljub poplavi trendov v sodobni kulinariki kuharske osnove ostajaje enake. Zlato pravilo, da moramo kuhati s srcem, pa ne bo šlo nikoli iz mode.

Na knjižne police je prišla Velika slovenska kuharica, ki ste jo prenovili in dopolnili prav vi. Je bila to težka naloga?

Zaupano mi je bilo zelo lepo in obenem zelo zahtevno poslanstvo in lotila sem se ga z vsem spoštovanjem do mojih sosester predhodnic, ki so vložile ogromno truda in moči, da se je Velika slovenska kuharica prebijala skozi vso zgodovino, torej 150 let. Bilo je kar naporno delo, toda vztrajnost je obrodila lepe sadove. Krasi naj slovenske domove, a ne le na policah, ampak v vsakdanji uporabi.

Velik vpliv imajo starši, kako navdušijo mlade, da jim postane ne samo kuhanje, ampak gospodinjstvo v veselje, in jim dopustijo v otroških letih, ko so pripravljeni, da pomagajo pri vsakdanjih opravilih. S tem pridobijo delovne navade, ki jim v življenju še tako prav pridejo. 

V kuharici najdemo Slovencem dobro znane recepte, ki so šli tudi iz roda v rod. Matere so učile svoje hčerke in predajale znanje. Zdaj vedno več žensk pravi, da ne znajo kuhati, mnoge so na to ponosne, ker naj bi se skladalo z bojem za ženske pravice. Pa vendar, ali ni to spretnost, ki bi jo moral usvojiti vsak, ne glede na spol, saj omogoča ne le preživetje, ampak tudi kakovostno in bolj zdravo življenje?

Zagotovo je za posameznika zelo pomembno, da se zna pravilno prehranjevati in dobro zdravo hrano tudi pripraviti. Zelo bogata dediščina je, kar se naučimo v domačem okolju od mame ali babice. Kulinarične navade ali običaje nesemo v življenje in jih posredujemo naprej. Pripravljanje hrane je pomembno tudi zato, ker je del naše kulture. Kuhanje ni samo spretnost, marveč tudi umetnost. Kot za vsak drug poklic moraš imeti veselje, da pripraviš nekaj lepega in okusnega. Če moškega veselijo kulinarične veščine, je zelo uspešen in iznajdljiv. Ženske pa že po naravi rade ustvarjamo in skrbimo za člane v družinah ali skupnostih.



Po drugi strani pa mlade generacije najdejo vedno več receptov in napotkov za kuhanje na internetu. Se vam zdi to spodbudno ali nemara izgublja kuhanje družabno noto, ko zdaj to počnemo le v družbi zaslonov in štedilnika?

Tudi to je dobro, da kdaj pogledamo na internetne strani in dobimo idejo za pripravo jedi. Večkrat pa je vprašljivo, če vir ni preizkušen in zanesljiv. Na družbenih omrežjih je poplava kulinaričnih nasvetov in videoposnetkov, zato je še toliko bolj pomembno, da znamo prepoznati, kaj je zares zdravo in uporabno. Včasih se mi zdi, da prehajamo v nekakšen virtualni svet, ki ni realen. Slovenci in Slovenke še vedno radi kuhamo in ustvarjamo, se družimo in navezujemo prijateljske stike. Mlada dekleta se zanimajo za gospodinjstvo, saj je povpraševanje za poletne gospodinjske tečaje pri nas veliko. Sestre jim posredujemo kulinarične, šiviljske in ročne spretnosti. Zelo pomembno je, da se navajajo na samostojno in odgovorno delo. Med letom pa se še vedno na kuharskih delavnicah rade izpopolnjujejo že izkušene gospodinje, gospodinjci, ki jim je veliko do tega, da se družijo in izmenjujejo izkušnje in dopolnijo znanje.

Pri poplavi svetovanj, novih priporočil za komercialno zdravo prehrano, dopolnil in različnih dodatkov moramo ohraniti zdrav razum. Zavedati se moramo, da je zelo pomembno, da se prehranjujemo s hrano, pridelano pri nas, torej lokalno in sezonsko. Pri vnosu pa je zelo priporočljivo, da je uravnotežena. 

Zlasti med študenti je pogosto zaslediti pomanjkanje kuharskega znanja pa tudi zanimanja za kulinariko. Nekateri se sklicujejo na premalo časa med študijskimi obveznostmi, druge zadovolji subvencionirana prehrana. Katere kuharske osnove pa bi vseeno moral usvojiti vsak mlad človek, preden odide od doma?

Nekateri mladi se zelo zanimajo, da bi postali vešči v kulinariki, drugi manj. Velik vpliv imajo starši, kako jih navdušijo, da jim postane ne samo kuhanje, ampak gospodinjstvo v veselje, in jim dopustijo v otroških letih, ko so pripravljeni, da pomagajo pri vsakdanjih opravilih. S tem pridobijo delovne navade, ki jim v življenju še tako prav pridejo.

Živimo v času, ko se zdi, da največ šteje videz. Mnogi namesto uravnoteženih obrokov, pripravljenih z ljubeznijo, raje preštevajo kalorije in svoji dieti dodajajo prehranska dopolnila in praške. Nekateri se celo veselijo trenutka, ko bo znanost vso hrano, ki jo človek potrebuje v enem dnevu, stisnila v tabletko, da ne bo več treba izgubljati časa s kuhanjem in obedovanjem. Kaj porečete na to? Je človeštvo nekje na poti napredka zašlo?

Je že lepo, če je človek na zunaj urejen, predvsem pa je pomembno, da smo notranje zadovoljni in širimo zadovoljstvo med ljudi, ki jih srečujemo. Smo v času, ko nas zasipajo z reklamami in priporočili vseh vrst. Pri poplavi svetovanj, novih priporočil za komercialno zdravo prehrano, dopolnil in različnih dodatkov moramo ohraniti zdrav razum. Zavedati se moramo, da je zelo pomembno, da se prehranjujemo s hrano, pridelano pri nas, torej lokalno in sezonsko. Pri vnosu pa je zelo priporočljivo, da je uravnotežena.



Zdrav razum pa odpove v boju, ki ga zadnja leta med seboj bijejo mesojedci, vegetarijanci in vegani. Zadnji denimo celo trdijo, da je vsa hrana živalskega izvora kriva za bolezni sodobnega sveta. Kaj menite o tem? So sojini nadomestki in umetni pripravki, ki po okusu in videzu spominjajo na meso, res bolj zdravi? Mar niso naše babice živele bolj zdravo ravno zato, ker so uživale vse v mejah normalnega?

Najboljši način prehranjevanja je uživanje dobrin v zmernih količinah. Vsi nadomestki, prehranska dopolnila so nepotrebni, če uživamo raznovrstno hrano. Določene skupine ljudi so se odločile, da se bodo prehranjevale po svoje, kar spoštujem. Ni pa primerno, da trdijo, da je vsa hrana živalskega izvora kriva za bolezni sodobnega sveta. Imamo strokovnjake, ki proučujejo bolezni in pravijo, da je ogromno dejavnikov, ki vplivajo na bolezni; od genske zasnove naprej. Naše babice in dedki so živeli skromno, v pristnem veselju, če je bila letina obilna, da so imeli za vsakdanji kruh. Jedli so, kar so pridelali, ni bil vsak dan praznik. Zares so živeli skromno.

Naše mame in babice so bile resnično mojstrice, če nam je nagajala prebava. Pripravile so dobro prežgano juho, ki je bila pravi balzam za pomiritev črevesja. 

Zakaj je tako pomembno, da ohranjamo stare recepte naših prednikov?

To je naša kulturna dediščina. Vsak narod ima svoje prehranjevalne navade, ki gredo iz roda v rod. Zato se mi zdi, da moramo biti zelo ponosni na naše stare recepte, iz katerih lahko sodobneje pripravljamo jedi. Ko sem prebirala Kuharico s. Felicite Kalinšek iz leta 1912, sem ugotovila, da je sestra Felicita dala trdne temelje osnovnim receptom, navodila za varčno gospodinjstvo in praktične nasvete, ki so aktualni še danes in nas spremljajo že vseh 150 let.



Bi lahko izpostavili nekaj jedi, ki jih Slovenci najbolj zapostavljamo, pa bi jih morali pripravljati in uživati večkrat?

Menim, da Slovenci ne zapostavljajo jedi, ampak modrujejo, kaj škoduje in kaj koristi njihovemu zdravju. Pred leti so trdili, da je škodljiv paradižnik, kasneje svinjska mast, maslo. Opevali so olja in margarine. Danes je mnenje spet drugačno. Da ne govorim o toplotni pripravi živil, kot je prežganje. Gotovo je škodljivo, če ga ne pripravimo pravilno. Naše mame in babice so bile resnično mojstrice, če nam je nagajala prebava. Pripravile so dobro prežgano juho, ki je bila pravi balzam za pomiritev črevesja.

Najpomembnejše za božične praznike je vzdušje, za katero smo odgovorni vsi, tudi tisti, ki samo sedejo za obloženo mizo. Če bodo med nami razumevanje, ljubezen, medsebojno spoštovanje in pomoč, bodo tudi jedi na mizi bolj teknile. 

Zdaj ljudje ne samo veliko potujejo, tudi na krožnikih se dnevno sprehajajo po vsem svetu. Kaj porečete na priljubljenost kulinarike drugih kultur in uporabo eksotičnih sestavin?

Nič ni narobe, da poznamo prehranjevalne navade različnih kultur. V današnjem času spada to k osnovni izobrazbi. Pomembno pa je tudi, da poznamo in cenimo naše pokrajinske jedi in uporabljamo sestavine, ki uspevajo v kraju, kjer živimo, torej lokalno pridelano hrano. Če imamo doma vrt in sadovnjak, so njuni sadovi neprecenljivi.



Decembrski čas je čas dobrot. Katere tradicionalne slovenske sladice poleg potice ne smejo manjkati na praznični mizi?

To je odvisno od pokrajine in navad ljudi. Bolj kot vrste jedi je pomembno, da jih znamo pripraviti z ljubeznijo in srcem. Drage gospodinje in gospodinjci, najpomembnejše za božične praznike je vzdušje, za katero smo odgovorni vsi, tudi tisti, ki samo sedejo za obloženo mizo. Če bodo med nami razumevanje, ljubezen, medsebojno spoštovanje in pomoč, bodo tudi jedi na mizi bolj teknile. Če pa med nami ni razumevanja, tako bogat nabor dobrot kot prazniki nimajo pravega pomena. Ne smemo pozabiti, da je december za marsikatero družino zelo naporen in neprijeten. Čeprav so v veliko domovih mize preobložene, je na drugi strani mnogo družin, ki trpijo pomanjkanje tudi osnovnih dobrin. 


Sestra Bernarda Gostečnik nam je zaupala tudi nekaj receptov, ki jih najdete v prenovljeni Veliki slovenski kuharici. Preizkusite jih še letos, naj vam prazniki dobro teknejo!







Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE