V trenutkih, ko stres napada, človek hodi po tanki meji med eksplozivnostjo in željo po popoldanskem umiku. Za občutek večje osredotočenosti in fizične moči sta odgovorna dva hormona, adrenalin in kortizol. Odmerek kemikalij nam sicer omogoči kratkotrajno boljšo učinkovitost, težava pa nastane, kadar obdobje stresa traja dlje. Telo sčasoma porabi dodatne zaloge energije in začne jemati tam, kjer ne bi smelo. To vodi v vrsto nevšečnosti, ki se lahko kmalu razvijejo v pravo bolezen. 


Dve plati kovanca

Nadledvične žleze so tiste, ki proizvajajo steroidni hormon kortizol, ključni dejavnik naravnega impulza bori-se-ali-zbeži. Kortizol nas ohranja budne, preprečuje možgansko utrujenost in skrbi za učenje in spomin, pospešuje presnovo, uravnava raven sladkorja v krvi, zdravi vnetja, uravnava tekočine ter krvni pritisk. V telesu ne povzroči le večje moči, temveč tudi pospešen srčni utrip, suha usta, razdražen želodec, drisko in občutek panike. Obenem zavira rastne procese, delovanje prebavnega in reproduktivnega sistema ter vpliva na odziv imunskega sistema. Dolgotrajno zvišana raven hormona tako med drugim povzroča debelost, anksioznost, nespečnost, hormonsko neravnovesje in neplodnost.



Začarani krog

Raven kortizola je v telesu, ki je v ravnovesju, najvišja v prvi polovici dneva, torej do popoldneva. Sodoben način življenja marsikdaj povzroči, da se naravni ritem poruši. Pomanjkanje spanja, preveč kave, hrupa in stresnih okoliščin vodijo v stanje, ko je kortizol najbolj dejaven zvečer, kar človeka vodi v preveliko večerno aktivnost in nadaljevanje začaranega kroga izčrpanosti. Telo se nezdravih navad hitro privadi, zato pozabi na naravne zakonitosti in začne delovati v ritmu, ki mu ga narekujemo sami. Čeprav nam takšno življenje nekaj časa uspeva, zabava ne bo trajala v neskončnost. Sčasoma se razvije neverjetna utrujenost, ki niti s pomočjo pomagal ne mine čez dan, noči pa niso namenjene več počitku, temveč klavrnim poskusom lovljenja sanj. 


Večerni presežek

Delovni in življenjski urnik narekujeta, da se marsikdo loteva vadbe zvečer. Edini čas, ki ga lahko preživimo v telovadnici, postane ventil za vse pritiske, ki so se v nas nabrali čez dan, prvič v dnevu se lahko sprostimo in odvržemo težka bremena. Vadba seveda poživi, domov se vrnemo z občutkom zmagoslavja in poživljenosti, ker smo, poleg vrste opravljenih obveznosti, naredili še nekaj zase. Kazalci se bližajo polnoči, a nas postelja še ne vabi, v nas je toliko energije, ki želi biti aktivna. Naslednje jutro se ponovi klasična zgodba. Koprena utrujenosti, ki nas obdaja, ne izgine niti globoko v dopoldne, edina rešitev, ki nas vsaj za silo dvigne pokonci, sta naglica in stres. 


Krivec kortizol

Dlje trajajoča fizična aktivnost viša raven kortizola, visokointenzivne vadbe, ki trajajo več kot uro, na hormon vplivajo s potencirano močjo. Višja ko je raven hormona, dlje traja, da se povrne ravnovesje. Tisti, pri katerih so povprečne ravni stresnih hormonov zvišane, bodo imeli s pozno intenzivno vadbo več težav, telo se bo na velike spremembe odzivalo počasneje. 



Vedno do konca?

Telesna vadba je za telo nujna, gibanje ob pravem času dolgoročno uravnava raven kortizola in skrbi tako za zdravje kot za dobro počutje. V svetu superdosežkov pogosto pozabimo, da za pozitiven učinek ni treba tako veliko, kot se nam mogoče zdi. Morda lahko večerno aktivnost, v kateri predano tekmujemo s sabo ali drugimi, včasih zamenjamo za sproščajočo vadbo, ki našega telesa ne zdrami preveč, ali pa se namesto predpisanega treninga podamo na popoldanski sprehod po soncu. Raven kortizola bo ostala v mejah normale, naše telo pa bo bogatejše še za odmerek vitamina D. Saj se nam vendar nikamor ne mudi?


Tisoč in ena rešitev

Na raven kortizola vpliva marsikaj, zato si lahko pri neravnotežju precej pomagamo tudi sami. Na proizvodnjo hormonov veliko vpliva hrana, protivnetna dieta, ki daje prednost antioksidantom, vlakninam in esencialnim hranilom, bo odlična izbira. Treba se je odpovedati sladkorjem, beli moki, transmaščobam, kofeinu in alkoholu, a to že vemo. Druga zapoved je uspešno upravljanje stresa, tukaj si lahko pomagamo z meditacijo, dihalnimi vajami, naravo in neskončno vrsto tehnik ali prijemov. Brez že omenjene redne vadbe ne bo šlo, najbolje v času, ki je namenjen za telesno aktivnost. Zelo pomaga uživanje zelišč, kot so ginseng, sveta bazilika, ašvaganda in rodiola. Zadnja, a najboljša, že stokrat preverjena rešitev iz pradavnine pa je preprosto – dovolj kakovostnega spanja!