Revolucionarna pisava

Praznujemo prvi svetovni dan brajice

Braillova pisava slepim in slabovidnim osebam omogoča, da so v stiku s svetom in tako deležni enakih kulturnih vrednot ter možnosti za vključevanje v družbo. Na današnji dan leta 1809 se je rodil Louis Braille, Generalna skupščina Združenih narodov pa je februarja lani sprejela resolucijo Svetovne zveze slepih in 4. januar potrdila kot dan braillove pisave.

Namen svetovnega dneva braillove pisave ali brajice je ozaveščanje o pomenu pisave, ki omogoča pretvorbo pisane besede v tipno obliko. Gre za enega večjih izumov v zgodovini človeštva, saj pomeni revolucijo v komuniciranju za slepe, ob prvem svetovnem dnevu brajice sporočajo iz Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.

Braillov sistem temelji na podlagi metode komunikacije, ki jo je razvil Charles Barbier v času Napoleona, ko si je vojskovodja želel način, s katerim bi si vojaki ponoči izmenjevali sporočila, brez svetlobe, imenovano nočno pisanje. Barbierov sistem je bil za vojake pretežek, zato so ga preklicali, vzrok neuspeha pa se je skrival v človeškem prstu, ki ne more razbrati znaka brez premikanja in tako ne more hitro brati črko za črko. Šele v 20. stoletju so dokazali, da tip (blazinice na prstih) ne more sprejeti več kot šest vtisov.



Leta 1821 je Barbier obiskal Nacionalni inštitut za slepe v Parizu, kjer je srečal Louisa Brailla. Ta je eksperimentiral z različnimi sistemi, dokler ni našel idealnega, celice s šestimi pikami. Učitelji na šoli ga niso podpirali in so celo prepovedali uporabo brajice. Louis Braille je v naslednjih letih razvil različne kode za matematiko in glasbo. Leta 1827 so izdali prvo knjigo v brajevi pisavi. Dve leti pozneje je Braille izdal delo z naslovom Metoda pisanja jezika, petja in glasbe s pomočjo povišanih točk za slepe. Brajico so dovolili šele leta 1850 v pariškem inštitutu, kjer je Louise delal kot pomožni učitelj, mednarodno priznanje pa je doživela 1878, ko so jo na pariškem kongresu evropskih narodov priznali kot najboljšo pisavo za slepe in tako končali zmedo na tem področju.

Od vseh obstoječih pisav za slepe in slabovidne je samo brajica omogočila hitro pisanje in branje. Vendar pa je potrebovala še veliko desetletij, da se je dokončno uveljavila. Brajica je univerzalna, ker se jo da prilagoditi mnogo jezikom in potrebam, uporabljajo jo tudi Japonci, Kitajci in Arabci. Brajica je sestavljena je iz kombinacij pik, reliefno dvignjenih s podlage, namenjena tipni zaznavi. Praviloma jo uporabljajo slepi, lahko pa tudi osebe, ki zaradi okvare vida ne zmorejo brati črnega tiska.



Naučiti se branja in pisanja, prirejenega za slepe, je ena najpomembnejših točk v izobrazbi slepega, je bila prepričana Minka Skaberne, ustanoviteljica knjižnice za slepe in slabovidne, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Knjižnica je lani praznovala okroglih sto let delovanja. Slepi lahko preverjajo svoje znanje poleg branja knjig tudi na srečanju ljubiteljev brajice, ki ga vsako leto organizira Zveza društev slepih in slabovidnih.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE