Lani je bilo v Sloveniji sklenjenih 6481 zakonskih zvez, kar je 186 manj kot v letu prej. Leta 1954 se je poročilo 14.126 parov, v letu 2014 pa 6571. Število sklenitev zakonske zveze na 1000 prebivalcev se je torej od leta 1954 zmanjšalo za trikrat. A čeprav je porok čedalje manj, to ne pomeni, da so postale stvar preteklosti. Recimo raje, da se je spremenil vrstni red dogodkov v dolgotrajnih partnerskih odnosih. Vedno pogosteje se dogaja, da ima par najprej otroke, šele potem svojo zvezo »zapečati« s poroko.

Povprečna starost ženinov ob prvi poroki je bila v letu 2013 32,3 leta, kar je najvišja povprečna starost ženinov ob prvi poroki od leta 2000. Od takrat se je zvišala za 2,4 leta. Neveste v Sloveniji so bile v teh trinajstih letih ob prvi poroki povprečno 2,8 leta mlajše od ženinov. Ves ta čas pa se je zviševala njihova povprečna starost. V letu 2000 so bile stare povprečno 27 let, leta 2013 pa 29,6 leta. In 2017.? Povprečna starost ženina ob sklenitvi prve zakonske zveze je bila 32,2 leta, neveste pa 30,1.



Obred pripadnosti

Poroka je vse bolj razumljena kot zadnji korak, obred medsebojne pripadnosti v zvezi. Ne glede na to, ali živimo na tej ali oni strani oceana, nikakor ni nekaj, kar je povozil čas. A obstajajo razlike. Američani so v primerjavi z Evropejci zakon vedno vsaj teoretično postavljali na piedestal. Sociologi pravijo, da razlog tiči pri kalvinističnih naseljencih, ki so verjeli v vzvišeno vlogo zakona, katere vir je bilo mogoče najti v teologiji Martina Luthra. Svetovna raziskava o človekovih vrednotah, ki so jo izvajali med letoma 2005 in 2009, je zato postavila vprašanje, koliko se vprašani strinja z izjavo, da je zakon preživela institucija. No, le 12,6 odstotka Američanov se je strinjalo. Odstotek ni bil tako majhen niti v močno katoliških evropskih državah, kot sta Italija in Španija.


Povprečna starost Norvežana ob prvi poroki je 39 let, Norvežanke pa 38! Starost je torej za šest do osem let višja od te, pri kateri se par odloči za prvega otroka. Na Švedskem na primer se zanjo odloči kar 17 odstotkov parov šele, ko že imata dva otroka.


Skupaj na vrh

Prav posebno zanimivi glede dojemanja zakona pa sta Norveška in Švedska. Čeprav se v teh dveh državah večina parov prej ali slej odloči za poroko, se ta običajno zgodi šele po rojstvu prvega otroka, večinoma po rojstvu vseh otrok, ki sta si jih bodoča zakonca želela imeti skupaj. Povprečna starost Norvežana ob prvi poroki je 39 let, Norvežanke pa 38! Starost je torej za šest do osem let višja od te, pri kateri se par odloči za prvega otroka. Na Švedskem na primer se za poroko odloči kar 17 odstotkov parov šele, ko že imata dva otroka. Ko so raziskovalci skušali ugotoviti, zakaj vendar se dva poročita, ko pa sta že tako in tako dolgo skupaj in še družino sta si ustvarila, so vprašani Norvežani povedali, da obred razumejo kot enega od najbolj očitnih načinov izraziti ljubezen in predanost, ne nazadnje tudi kot priložnost, da s prijatelji in svojci proslavijo družino, ki so jo ustvarili. Zakon razumejo kot simbolno dejanje zapika »zastave« na vrh hriba, ki sta ga partnerja prehodila skupaj.



Dokaz, da zmore trajati

V letu 2017 je bilo pri nas sklenjenih 24 moških in 26 ženskih partnerskih zvez. V Sloveniji je namreč 24. februarja lani začel veljati zakon o partnerski zvezi in skladno z njim je dotedanji institut registrirane istospolne partnerske skupnosti nadomestila sklenitev partnerske zveze. Za mnoge ljudi ne glede na spolno usmeritev torej poroka ni več eden od pomembnih korakov na poti k odraslosti, kot je bil včasih. Postala je pravzaprav dogodek prazničnosti, ko par »širnemu svetu« zaupa, kaj vse sta že ustvarila skupaj. Včasih je bila obljuba skupni prihodnosti in načrtom, ki še pridejo, zdaj pa je tudi postulat skupni resnici, ki s svojo dotedanjo potjo v dvoje dokazuje, da zmore trajati.