Po 23 letih

Poklon žrtvam v Srebrenici

V Potočarih se je več deset tisoč ljudi poklonilo žrtvam genocida v Srebrenici julija 1995. V okviru slovesnosti so pokopali posmrtne ostanke 35 žrtev.

V Potočare blizu Srebrenice je po ocenah oblasti prispelo med 30.000 in 40.000 ljudi. Med žrtvami, ki so jih pokopali danes, so tudi štirje najstniki, ki so bili stari 16 in 17 let. Najmlajša žrtev, ki so jo pokopali, je bila stara 16 let, najstarejša pa je bila rojena leta 1924. Med pokopanimi je tudi 20-letna nosečnica. V spominskem centru v Potočarih so tako doslej pokopali 6610 identificiranih žrtev genocida, še okoli 500 identificiranih trupel pa so pokopali na drugih pokopališčih.



Pravica za žrtve

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentin Inzko je na slovesnosti spomnil, da je BiH kljub razlikam še vedno sposobna živeti skupaj. Zaradi spomina na vojno, nacionalizma in neodgovorne retorike je bila sicer nekaj časa zatrta, a je znova prišla na dan, so po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA sporočili iz Inzkovega urada. Že pred tem je Inzko za bosansko-hercegovski portal klix.ba za globoko nečloveškega označil zanikanje genocida in poudaril, da se bodo morali politiki v BiH po jesenskih volitvah lotiti zakona o zanikanju genocida.

Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović, ki se je prav tako udeležila slovesnosti, je poudarila, da bo terjala pravico za žrtve vseh zločinov, zagrešenih med vojnami na Balkanu. Poudarila je še, da bi morale evropske države nuditi večjo podporo državljanskim pobudam za spravo in vplivati na politike ter druge javne osebnosti v Srbiji in BiH, da bi te prenehale zanikati preteklost in začele graditi bolj vključujoče izobraževanje in družbo.



Zanikanje genocida

Na slovesnosti ni bilo predstavnikov Srbije. Spomnimo, leta 2015 so udeleženci slovesnosti takratnega srbskega premierja Aleksandra Vučića obmetavali s kamenjem, tokrat je vse potekalo mirno. Tako kot vsako leto so se dan pred obletnico v Beogradu v torek zvečer zbrale Ženske v črnem, ki so se žrtev genocida spomnile na zborovanju pod naslovom Srebrenica 8372. Na Trgu republike v središču mesta so nosile dolg črn trak in napise Odgovornost, Solidarnost in Srebrenica ter prebrale imena žrtev genocida.

Vodja te srbske mirovne skupine Staša Zajović je izpostavila, da srbska sodišča pokola v Srebrenici ne priznavajo kot genocida, tako kot srbska država in družba še vedno zanikajo, da je bil tam zagrešen genocid kljub sodbam mednarodnih sodišč. Spomnimo, sile bosanskih Srbov so med vojno v BiH samo v nekaj dneh po padcu te bošnjaške enklave v njihove roke 11. julija 1995 ubile več kot 8000 bošnjaških moških in dečkov, pa tudi žensk. Brez nasprotovanja nizozemskih modrih čelad ZN, ki so varovale to zaščiteno območje, so okoli 25.000 žensk, otrok in starejših oseb z avtobusi in tovornjaki prepeljali na območje pod nadzorom vojske BiH. Posmrtne ostanke žrtev genocida so po vojni našli v več kot 150 množičnih grobiščih, večinoma sekundarnih. Okoli tisoč ljudi še vedno pogrešajo.



Obsodbe

Pokol v Srebrenici je za genocid leta 2007 označilo Meddržavno sodišče v Haagu. Najbolj odgovorna za genocid, takratni predsednik Republike srbske Radovan Karadžić in poveljnik bosanskih Srbov, general Ratko Mladić, sta bila na haaškem sodišču obsojena na 40 let zapora oziroma dosmrtni zapor. V obeh primerih še poteka pritožbeni postopek. Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je lani končalo z delom, in domača sodišča so sicer doslej obsodila 45 ljudi na 699 let zapora in tri dosmrtne zaporne kazni zaradi genocida, zločinov proti človečnosti in drugih zločinov proti Bošnjakom v Srebrenici julija 1995.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE