Prešernova proslava

Poklon umetnosti, kritika politiki

Tudi letošnja proslava na predvečer kulturnega praznika je minila v znamenju kritike politiki, ki umetnosti še vedno ne priznava potrebne vrednosti in ji pozornost namenja le na papirju. Uvodni nagovor predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja je postregel s satiričnimi primerjavami slovenske družbe z Butalami in opomnil, da stoletnice Cankarjeve smrti nismo obeležili s prepotrebnimi spremembami na področju kulture.

Še več, ob letošnji proslavi smo tudi celo brez ministra za kulturo, je opomnil Möderndorfer in pristavil, da so si kulturniki veliko obetali od novega premiera, ki tudi sam izhaja iz njihovih vrst, in novega ministra, a je vse znova ostalo na ravni praznih obljub. 



Je torej slovenska družba odslikava Butal Frana Milčinskega ali se vendarle še lahko nadejamo sprememb? Lani smo imeli odlično priložnost, da se Ivanu Cankarju poklonimo z napredno kulturno miselnostjo, boljšimi razmerami za kulturne ustvarjalce, poštenim plačilom in odpravo prekarstva, pa je vse ostalo le pri floskulah, je bil kritičen govornik in poudaril, da se še vedno ne zavedamo, da bi morala biti umetnost steber nacionalne samozavesti. Namesto na knjigo se opiramo na orožje, je bil še kritičen Möderndorfer, ki je med drugim opozoril na izjemno visoka finančna sredstva, ki jih bo država namenila za osemkolesnike. Ko bodo ti odslužili, jih bomo lahko, kot je povedal slavnostni govornik, zarjavele parkirali na mestu, kjer bi morala stati nova Narodna in univerzitetna knjižnica, za ceno ducat osemkolesnikov bi si lahko privoščili izgradnjo nove ustanove, ki bi lahko plemenitila duha Slovencev naslednjih generacij - a smo se očitno raje znova odločili za orožje. Slovenijo tako po njegovem vse bolj določa militantna miselnost, letošnjim Prešernovim nagrajencem pa je sporočil, da jih država, ki je nastala na puškah in dediščini trgovine z orožjem, v resnici ne ceni.



Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta letos prejela kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser in scenarist Filip Robar Dorin. Poleg njiju je bilo v središču pozornosti tudi šest nagrajencev Prešernovega sklada za pomembne umetniške dosežke v zadnjih treh letih: pesnik Jure Jakob, igralka Maruša Majer, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic, skladatelj Tomaž Svete, dirigentka Martina Batič ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE