Za doseganje različnih efektov in barv se pri izdelavi pirotehničnih izdelkov uporabljajo številne kemikalije, ki običajno vsebujejo fosfor, kalij, kalcij, svinec, magnezij, aluminij, silicij, železo, baker, barij, natrij in molibden, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje RS, pri eksploziji pa se iz pirotehničnega izdelka silovito sprostijo v zunanji zrak v obliki plinastih reakcijskih produktov in zelo majhnih trdnih delcev, ki jim pravijo ultra-fini delci ali nanodelci. 



Zaradi velikosti lahko dolgo, tudi več tednov, po nastanku lebdijo v ozračju, dokler jih v zemljo in vodotoke ne spere dež. Vidimo jih le, če se na njih kondenzira vlaga, takrat  nastane megla, ki je najvidnejša nekaj minut po začetku ognjemeta. Ker so tako majhni, lahko prodrejo globoko v pljuča in skozi sluznico pljuč prehajajo v krvni obtok. Tako se raznesejo po telesu in dosežejo vsa tkiva ter lahko vstopijo v celice. Našli so jih že v vranici, jetrih in v bezgavkah, pa tudi v možganih. V celicah lahko povzročajo vnetja in različne poškodbe celičnih struktur. 



Epidemiološke študije so pokazale vplive izpostavljenosti ultra‐finim delcem v zunanjem zraku na respiratorni in kardiovaskularni, živčni in imunski sistem. Raziskave so pokazale tudi, da obstaja tveganje škodljivega vpliva izpostavljenosti ultra-finim delcem na embrionalni razvoj. Vse več je dokazov, da pri izpostavljenih poškodujejo DNK. Posebno tvegani so za otroke, mladostnike, nosečnice in starejše ljudi ter bolnike z boleznimi dihal, boleznimi srca in ožilja ter sladkorne bolnike.