Tako je, da pozimi radi jemo krepko, na pomlad pa tarnamo nad brezvoljnostjo, utrujenostjo, tudi presežkom kilogramov itd. Kaj poganja vaše telo, če se lahko tako izrazim, v hladnem obdobju leta?

Sledim pridelkom, ki so ta hip na voljo. Trdno sem prepričana, da so to ravno tisti in takšni, ki jih potrebujemo v tem letnem času. Obožujem svež paradižnik in jajčevce, ampak me zdaj, milo rečeno, odbijajo. Privlačijo me buče, radič, krompir, že nekaj let na številne načine preizkušam zanimiva okusa kolerabe in zelene. Več si privoščim mesa, nasprotno poleti jem več rib. Hrana vedno daje občutek zadovoljstva in varnosti – to pa je ravno tisto, kar v času, ko je čedalje več teme, mraza in oblakov, zelo potrebujemo. Nikakor se ne branim dišečega peciva in toplih napitkov, posebno na kak mrk dan, vedno pa pri vsem poskrbim za pravo mero. Da bi si naredili maščobne telesne zaloge, kakor nekatere živali, je popoln nesmisel. Mi čez zimo ne bomo brez hrane in bomo dni večinoma preživeli v ogrevanih prostorih.



Kaj zares potrebujemo v mrzlih dneh, da ne bomo šibki, ali drugače, da ne bi zboleli?

Najprej naj omenim, da je povsem normalno, če človek v mrzlem delu leta enkrat ali dvakrat zboli. To ni sramotno, kaj šele da bi bilo junaško z zamašenim nosom govoriti: »Saj mi nič ni.« Proti virusom pri brisanju otroških noskov, kašljanju in kihanju starši pač nismo v nedogled imuni, si pa lahko vedno pomagamo, da v tem času kar najbolj ohranimo trdno zdravje in je takšnih prehladov čim manj. Od hrane, ki nam je ta hip na voljo, bi izpostavila oranžne buče, iz pustih beljakovin telo naredi imunske celice, vsekakor pa je ključen tudi česen, ki deluje antibiotično na večino patogenih mikroorganizmov. Česna naj bo veliko in čim manj toplotno obdelanega. Lahko si ga natresemo po solati ali zgolj stremo, pomešamo z medom in takoj pojemo. Ni prav lahko pojesti, to je res, je pa to učinkovit domač in povsem naraven pripravek proti boleznim. Naj opozorim, da je to treba storiti res ob prvih znakih prehlada: ko začutimo blag glavobol, ščemenje v nosu, mrazenje.


So kakšna živila, začimbe bržkone, ki preženejo mraz iz telesa?

Kurkuma, ingver, cimet, klinčki so klasične začimbe, ki grejejo. Prav tako grejeta bezgov in šipkov čaj, medtem ko metin čaj hladi. Tega pijemo poleti.


Zapisujte si dva tedna, kaj pojeste na dan, tudi količine, pa boste videli, da bo na jedilniku zelo veliko ogljikovih hidratov, marsikje sicer tudi veliko sadja, ampak odločno premalo beljakovin in prav gotovo premalo zelenjave. Te bi morali pojesti skoraj enkrat več kot sadja, v resnici pa v povprečju pojemo zgolj skledico solate za kosilo in morda nekaj kock korenja v rižoti.


Je lokalna sezonska hrana energijsko dovolj bogata in obenem hranljiva? Da bo zaleglo, vas prosim za primer dobrega jesenskega ali zimskega krožnika za kosilo.

Tokrat bom zelo tradicionalna, ker ima slovenska kulinarika veliko primerov zelo dobrih jedilnikov: pečenica, ajdovi žganci in kislo zelje ali repa so pravzaprav odlično kosilo, če pojemo vse, v celoti. Praviloma izpustim(o) repo. Imenitni so tudi krepko začinjen idrijski smukavc in zapečene skutne palačinke. Ali nedeljsko kosilo: goveja juha z zdrobovimi cmočki, pečenka, dušena koleraba, konkretna skleda pisanega radiča in endivije z veliko česna in toplim krompirjem.


Kako naj si popestrimo jedilnik in da to niso iz Čila pripeljane jagode?

Ne vidim potrebe po jagodah jeseni in pozimi. Dovolj so mi jabolka, hruške, kaki, veselim se že primorskega kivija. Po jagodah, malinah in drugem zamrznjenem sadju bom posegala enkrat v marcu, ko bom že vneto čakala pomlad.



Ali človek z leti in seveda izkušnjami dobi občutek, s čim se je treba prehranjevati in tudi kako?

Nekateri ves čas preizkušajo številne in zelo različne diete, tudi zdravju zelo nevarne. Ne morem reči, da se z leti umirijo v tej vnemi ali utrudijo, prej popustijo in končno začnejo sprejemati znake organizma. Telo nam sporoča ves čas in na podlagi našega ravnanja ob tem si pridobivamo izkušnje. Da smo recimo utrujeni in brez volje, je lahko znak pomanjkljivega prehranjevanja, resne bolezni, velikih telesnih ali umskih obremenitev, kar je v trdni povezavi s pomanjkljivo prehrano, ali zgolj preprosto premalo spanja, kar večina izmed nas gotovo ve. Ljudje smo narejeni tako, da sledimo naravi. Ob pomanjkanju dnevne svetlobe bi morali pač več spati. To pa je navadno težko vsem in vedno. Kava pomaga k zbranosti in budnosti le za kratek čas, zares pomaga pa ne. Če je življenjski slog, ki mu sledimo, primeren za nas – sem vključujem tako uravnoteženo prehrano, gibanje kot način premagovanja stresa – in ne zbolevamo preveč pogosto, potem smo odkrili, kaj nam ustreza. V nasprotnem svetujem prevetritev vseh navad. Hm, kakor koli pomislim, že večkrat se je pri svetovanjih izkazalo, da je prehrana pomanjkljiva. Zapisujte si dva tedna, kaj pojeste na dan, tudi količine, pa boste videli, da bo na jedilniku zelo veliko ogljikovih hidratov, marsikje sicer tudi veliko sadja (za katero velja, da je zdravo), ampak odločno premalo beljakovin in prav gotovo premalo zelenjave. Te bi morali pojesti skoraj enkrat več kot sadja, v resnici pa v povprečju pojemo zgolj skledico solate za kosilo in morda nekaj kock korenja v rižoti.