Z možem imava veliko prijateljev, a naju vsi po vrsti izkoriščajo
Pozdravljeni,
z možem jih štejeva čez petdeset, sin ima štiriindvajset let. Ustvarila sva lep dom, kot manjša podjetnika nimava dolgov, lahko rečem, da je najino življenje srečno in zadovoljno. Najbolj pomembno pa je, da se imava še vedno rada.
Imava tudi precej prijateljev in ko se dobimo na zabavah, jim zmeraj dobro postrežem, mož pa skrbi za dobro voljo. A strašno čudno se nama zdi, da vselej pridejo, ko jih pokličeva, vabila pa nikdar ne vrnejo. Moti naju tudi, da prijatelji, nekateri so najini poslovni partnerji, lažejo.
Boli me, ko vidim, da našo družino izkoriščajo in kako nevoščljivi so, ker se odlično razumemo. Enako ravnajo sorodniki. Je morda naša krivda, da druge radi presenetimo z novo specialiteto ali manjšo novostjo okoli hiše?
Nikoli se ne izpostavljamo, ne hvalimo, tečnarimo. Če obstajajo ljudje, podobni nam, ki cenijo iskrenost, imajo raje dom, naravo in znajo uživati v sončnem zahodu, bi jih radi srečali.
Hvala za vaš nasvet,
Bralka z družino
Od plitvih ljudi česa drugega ne morete pričakovati
Odgovarja:
Alenka Berlot Košiček
Svetovalka za partnerske odnose, za brezplačen nasvet nam pišite na info@onaplus.si
Napisali ste zanimivo pismo. Posebno razveseljiv je začetek, ko pravite, da ste zadovoljni, srečni in da se imata z možem še vedno rada. Čeprav sta podjetnika in verjetno nimata težav z denarjem, sta znala v življenju ohraniti splošne človeške vrednote in v skladu z njimi živeti.
V življenju si jih lahko pridobimo ali pač ne, nikakor jih ni mogoče kupiti. Pogosto pravijo, da denar pokvari človeka, moje mnenje je, da to ne drži. Denar le razkrije posameznika takšnega, kot je. Tudi med premožnimi so ljudje, ki ne čutijo, da bi bogastvo razkazovali z materialnimi dobrinami in razsipnim življenjem. Ne potrebujejo avtomobilov prestižnih znamk, bahaških hiš, razkošnih jaht. Z denarjem znajo ravnati in si privoščiti tisto, kar jih predvsem notranje bogati. Za takšna doživetja največkrat niti ne potrebujemo denarja ali pa vsaj sorazmerno malo.
Ljudje, ki imajo vez sami s sabo in znajo prisluhniti svoji duši bodo lahko vse življenje in vedno znova uživali in se čudili, denimo sončnemu zahodu, ko ste ga že ravno omenili. Tisti odtujeni in notranje izpraznjeni pa bodo rekli, da je to kič, ker niso sposobni občutiti vsakokratne enkratnosti prizora.
Vaši tako imenovani prijatelji živijo v pretežno materialnem svetu. K vam pridejo, ker radi dobro jejo in pijejo, vi se trudite, da jim izvrstno postrežete. Ti ljudje so le vaši znanci in odnosi, ki jih opisujete, so temu primerno plitki. Lažejo vam, ker so notranje prazni in se zdijo sami sebi nepomembni. Praznino neutrudno polnijo s predmetno šaro in statusnimi simboli, da bi občutili svojo vrednost in da bi bili pomembni tudi v očeh drugih. Živijo v začaranem krogu in njihove želje so vreča brez dna. Zato so nezadovoljni, vedno jim kaj manjka. Zavidajo vam, ker se ne da kupiti iskrenosti, zadovoljstva, duševnega miru, sposobnosti za ljubezen v najširšem smislu … V goste vas ne vabijo, ker ste zanje najbrž premalo bogati, ugledni in sploh nezanimivi.
Svetujem vam, da s takšnimi ljudmi ohranite le formalne in poslovno-družabne stike, česa drugega od njih ne morete pričakovati. Srečno!
